Od 17. do 20. marca 2022 so v Bratislavi potekali 3. Evropski katoliški socialni dnevi z naslovom Evropa onkraj pandemije, nov začetek. Potekali so v organizaciji Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), Sveta evropskih konferenc (CCEE), Dikasterija v službi celostnega človeškega razvoja in Slovaške škofovske konference. Iz Slovenije sta se srečanja udeležila pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in Tilen Čebulj. Na dogodku je sodelovalo 30 gostov in 150 delegatov, nekateri v živo drugi pa preko video povezave.

Po konferenci v Gdansku (2009) in Madridu (2014) so se udeleženci konference v Bratislavi ustavili ob treh tranzicijah, ki čakajo Evropo v naslednjih letih: demografski, tehnološki in ekološki tranziciji. Velik poudarek je bil tudi na vojnem stanju v sosednji Ukrajini, molitvi za mir in solidarnostnem odzivu Evrope.

Cerkev igra središčno vlogo v zavzemanju za pravice družin in v njih prepoznava enega temeljnih gradnikov družbe. Ko se v Evropi srečujemo z “demografsko zimo,” se vprašamo, kako zagotoviti stabilno in negovalno okolje, v katerem bodo družine spoštovane. Padec natalitete je posledica širokega nabora problemov. Splošno staranje prebivalstva nosi obsežen seznam posledic za družbo, ki jih bo potrebno nagovoriti. Gostje so problematiko povezali s “kulturo odmetavanja,” ki vse bolj zaznamuje tudi ta vidik življenja. Delegati so poudarili, da problema ne gre obravnavati ločeno, ker je del širšega vprašanja. Poleg ustreznejših demografskih politik so se zavzeli tudi za pomoč družinam v raznih trenutkih stiske.

Pandemija Covid-19 je pospešila tudi digitalno tranzicijo, ki je že prej pronicala v našo družbo. Opaziti je večji delež dela na daljavo, pojavile so se nove spletne storitve, novi digitalni ekonomski model itd. Poleg mnogih koristi prinaša tudi posamezne pasti. V okrožnici Hvaljen moj Gospod je papež Frančišek opozoril: “K delu smo poklicani od stvarjenja naprej. Ne smemo si prizadevati za to, kako bi človeško delo vedno bolj nadomeščali s tehnološkim napredkom. S takšnim početjem bi človeštvo škodovalo samemu sebi.” (HMG 128). Z zavedanjem, da bo tehnološka tranzicija temeljito vplivala na naš vsakdan, kot je bilo že z industrijsko revolucijo, se moramo v Cerkvi zavzemati, da bo ta prehod v službi človeka, v njegovo dobrobit in v službi pospeševanja pravičnosti v svetu. Gosti so osvetlili velike spremembe, ki jih v družbi povzročata digitalna in tehnološka tranzicija.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa, kjer pa lahko kristjani ponudimo poglobljen pogled. Papež Frančišek velikokrat izpostavi pomembnost ekološkega spreobrnjenja, ki se ne ustavi zgolj pri ekološki krizi in njenih rešitvah, ampak tudi socialni dimenziji vprašanja. Kot pri drugih krizah ne gre za osamljeno vprašanje okolja, ampak je končno povezana s krizo vrednot, etike in duhovnosti. Ko se Evropska unija prilagaja, da bi dosegla ogljično nevtralnost pred letom 2050, si hkrati prizadeva, da ne bi nihče ostal osamljen in zadaj. Gosti so ponovno osvetlili nujnost konkretnih dejanj, če želimo preprečiti okoljsko katastrofo. Delegati so izpostavili pomembnost izrazov, ki jih uporabljamo v povezavi z ekološkim spreobrnjenjem. Poudarek ne sme ostati na odpovedi, ampak moramo s presežnim pogledom izpostaviti, kaj s spremembami dobimo in zagotovimo ne zgolj zanamcem, ampak kako je to lahko korak solidarnosti v službi celotne človeške družine.

Preko predavanj in pogovorov se je odpiralo še mnogo vprašanj, vsi pa smo se začeli zavedati, kako široke so obravnavane tematike in kako kompleksno povezane v širši kontekst. Srečanje je potekalo v duhu sinodalnosti, duhu poslušanja drug drugega in iskanju, kje nas Bog danes želi kot Cerkev v Evropi. Nismo poklicani, da smo preprosto še eno gibanje ali organizacija, ki skuša te probleme odpravljati, ampak je temeljna naša identiteta kot Božjih otrok družine, ko se zavzemamo za pravičnejšo družbo.

Tilen Čebulj, slovenski udeleženec srečanja

 


Vir: Katoliška Cerkev

Foto: Katoliška Cerkev

Obj.: M. B.