Nekega lepega dne je dobri Bog v nebesih naredil prav poseben načrt. Začel je ustvarjati mamo. Že šest dni se je trudil z novim stvarjenjem, ko je mimo prišel angel in rekel:

S to tukaj pa izgubljaš čas, a?

Že, že, toda ali si prebral, čemu vse služi moja stvaritev, ki sem jo poimenoval mama? Imeti bi morala 180 gibljivih delov, katere bi bilo možno po potrebi zamenjati … in morala bi imeti šest parov rok.

Angel je zmajal z glavo in nejeverno odvrnil: Šest parov rok?

Resnična težava pa ni v rokah, ampak v treh parih oči, ki naj bi jih imela mama.

Toliko?

Bog je prikimal: En par zato, da vidi skozi vrata, ko vpraša: »Kaj delate tam notri otroci?« Čeprav pozna odgovor. Drugi par naj bi imela na glavi zadaj, da bi videla tisto, česar ji ni treba videti, kar pa mora kljub vsemu vedeti. Tretji par pa zato, da bi lahko pogledala sinu, ki se je znašel v težavah, v oči, in mu rekla: »Razumem te in rada te imam.«

Angel je zavzdihnil in zmajal z glavo: Ah Gospod, pojdi spat! Jutri bo nov dan.

Ne morem! Saj sem že skoraj končal. Naredil sem osebo, ki se sama         zdravi, če je bolna in zmore pripraviti kosilo za številno družino z malo moke in olja.

Angel si je počasi z zanimanjem ogledal model matere in dejal: Zdi se mi, da je preveč nežna.

Morda res, je pa vzdržljiva! Sploh si ne moreš predstavljati, kaj vse zmore narediti ali prenesti!

Ali zna misliti?

Ne samo to. Razum vedno izkoristi zato, da najde najboljšo rešitev. Je pravi vzor modrosti.

Tedaj se je angel sklonil k modelu matere in od začudenja vzkliknil: Kaj pa je ta kaplja tukaj?!

Bog mu je razložil: To je solza.

Čemu pa služi?

Izraža veselje, žalost, razočaranje, bolečino, osamljenost in ponos.

Angel je navdušen vzkliknil: Moj Gospod, ti si pravi genij!

Toda  Bog je otožno dodal: Povedal ti bom skrivnost: solze niso bile v mojem načrtu.

 


Foto: Unsplash