V pričakovanju 36. apostolskega potovanja papeža Frančiška, ki bo potekalo 2. in 3. aprila, predstavljamo kraje, ki jih bo sveti oče obiskal na Malti.

Valletta

Papež bo sobotno dopoldne preživel v prestolnici Valletta, ki leži na severovzhodni obali otoka Malta. Imenujejo jo tudi »mesto trdnjava«, »najponižnejše mesto« ali »mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode«. Valletta je namreč nastala zahvaljujoč članom malteškega viteškega reda, ki so se tja zatekli med križarskimi vojnami v 16. stoletju. Do njihovega prihoda ni bilo nobenih zgradb, razen majhnega stražnega stolpa. Jean Parisot de la Valette, tedanji veliki mojster vitezov, ki je leta 1565 vodil upor med velikim turškim obleganjem, je kmalu spoznal, da mora red, če želi ohraniti svoj položaj na Malti, okrepiti obrambo, zgraditi novo mesto in ga primerno utrditi. Idejo sta podprla papež Pij V. in španski kralj Filip II., ki sta obljubila tudi finančno pomoč. Temeljni kamen novega mesta je 28. marca 1566 položil veliki mojster Parisot de la Vallette, po katerem je mesto tudi dobilo ime. V 16. stoletju je Valletta postala pomembno mesto. Tja so prihajali ljudje z vseh delov otoka, da bi živeli znotraj varne utrdbe – tudi zato, ker je Mdina, ki je bila do tedaj glavno mesto Malte, izgubila svoj sijaj. Med drugo svetovno vojno je bila Valletta močno bombardirana, vendar pa si je v nekaj letih opomogla.

Mesto je danes glavno trgovsko in finančno središče otoka Malta in ga vsakodnevno obišče veliko število turistov. Zaradi visokega obrambnega obzidja, stražnih stolpov, cerkva, zgodovinskih stavb, muzejev, gledališč, živahnih ulic in trgov je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Med najpomembnejše znamenitosti sodijo: cerkev Naše Gospe zmage, ki je bila prva stavba, ki so jo zgradili v mestu; baročna konkatedrala svetega Janeza, kjer je pokopan Parisot de la Valette in v kateri hranijo dela umetnikov kot sta Caravaggio in Mattia Preti, ter cerkev svetega Frančiška Asiškega iz 16. stoletja. Med najbolj znanimi zgradbami v mestu so: Palača velikega mojstra, v kateri je danes med drugim urad predsednika Malte; Kastiljska hiša, ki je bila nekoč rezidenca kastiljske skupnosti reda malteških vitezov, danes pa je v njej sedež predsednika vlade; pomembne so tudi Aragonska hiša, Italijanska hiša ter Palača Casa Rocca Piccola, stara plemiška rezidenca, ki je danes muzej v središču prestolnice. Valletta se ponaša tudi z Manoelovim gledališčem, ki je tretje najstarejše gledališče v Evropi.

Palača velikega mojstra

V Palači velikega mojstra bodo v soboto dopoldan potekala tri srečanja papeža Frančiška z malteškimi politiki: najprej bo na vrsti vljudnostni obisk pri predsedniku republike, sledilo bo srečanje s predsednikom vlade, nato pa bo sveti oče nagovoril predstavnike oblasti in diplomatskega zbora.
Palača velikega mojstra je bila zgrajena leta 1571 v središču prestolnice in je bila nekoč sedež velikih mojstrov malteškega viteškega reda. Znana je bila tudi pod imenom Vladna palača, v francoskem obdobju (1798-1800) Narodna palača, v obdobju britanske nadvlade (1800-1964) pa Guvernerjeva palača. Nekateri deli stavbe, sobe Državne palače in Palače orožja, so odprti za javnost kot muzej. Zgradba ima tudi dve dvorišči: Neptunovo in dvorišče princa Alfreda. Palača, ki so jo skozi stoletja polepšali in povečali veliki mojstri, je bogata zakladnica umetniških del: večina izhaja iz časa reda svetega Janeza. Med najpomembnejšimi so tapiserije, ki jih je veliki mojster Ramón de Perellós y Rocafull (1697-1720) posebej naročil v Parizu. Palača je bila sedež parlamenta od prvega ustavnega parlamenta leta 1921 do leta 2015.

Otok Gozo

V soboto popoldan se bo papež Frančišek odpravil na otok Gozo, kjer bo v narodnem marijanskem svetišču Ta’ Pinu potekalo molitveno srečanje. Gozo je drugi največji otok v malteškem otočju, v primerjavi z Malto je bolj podeželski in znan po svojih slikovitih gričih. Nekateri Gozo povezujejo z otokom Ogigija iz Homerjeve Odiseje, kjer je nimfa Kalipso več let Odiseja zadrževala v ujetništvu.
Na otoku, ki ima okoli 37.000 prebivalcev, je veliko zgodovinskih krajev. Znameniti so megalitski templji v Ggantiji, ki segajo v leto 3600 pr. Kr.: v višino merijo več kot pet metrov in tehtajo preko 50 ton.

Svetišče Ta’ Pinu

Svetišče Ta’ Pinu je najbolj znano romarsko središče na Malti, nahaja se v kraju Gharb, na severozahodnem delu otoka Gozo. Gotska cerkev v obliki latinskega križa ima na pročelju rozeto, ob strani stavbe pa zvonik, v katerem so shranjeni številni votivni darovi, ki pričajo o ljudski pobožnosti. V 16. stoletju je na tem mestu že stala majhna kapela, vendar jo je leta 1575 Pietro Duzina, apostolski odposlanec papeža Gregorja XIII. na Malti, ukazal porušiti, saj je bila v zelo slabem stanju. Ob začetku rušenja si je eden izmed delavcev zlomil roko, kar so razumeli kot znamenje in so zato delo ustavili. Cerkev je bila dolgo časa v lasti družine Gentili, nato pa jo je kupil Pino Gauci (od tod ime Ta’ Pinu, kakor se imenuje še danes), ki jo je povečal in obnovil ter vanjo postavil tudi sliko Marije Vnebovzete. Cerkev je bila nekaj stoletij zaprta za bogoslužje, nato pa je ponovno zaslovela zaradi čudežnega dogodka, o katerem pripoveduje izročilo: 22. junija 1883 je domačinka Carmela Grima, ki je šla mimo cerkve, zaslišala glas, ki ji je dejal: zmoli »tri zdravamarije, eno za vsak dan, ko je moje telo ostalo v grobu.« To je zaupala prijatelju Francescu Portelliju, ki ji je povedal, da je tudi sam v bližini cerkve slišal isti glas z istim povabilom. Novica o dveh vidcih, ki sta medtem čudežno ozdravela, se je kmalu razširila po otoku in Ta’ Pinu je tako postal romarski kraj. Škof je leta 1887 izdal dovoljenje za čaščenje Marije, ko je bil otok Gozo čudežno obvarovan epidemije kolere. Ob obhajanju prve stoletnice prikazovanja sta septembra 1983 na Malti potekala 9. mednarodni mariološki kongres in 16. mednarodni marijanski kongres. Svetišče Ta’ Pinu je 26. maja 1990 obiskal Janez Pavel II., ki je pred cerkvijo obhajal evharistijo.

Votlina sv. Pavla

V nedeljo dopoldan bo sveti oče po zasebnem srečanju z jezuiti obiskal votlino sv. Pavla, ki se nahaja v mestu Rabat. Čeprav je mesto zelo majhno, ima bogato zgodovino. Po izročilu je to kraj, kjer je leta 60 bival sveti Pavel, po brodolomu na poti v Rim, kjer naj bi bil sojen. Z njim je bil tudi evangelist Luka, ki o teh dogodkih pripoveduje v Apostolskih delih (27, 21-44; 28, 1-11). Sveti Pavel je na Malti ostal tri mesece: pridigal je, krščeval in ozdravljal bolnike. Kamnom in zemlji v votlini pripisujejo čudežne lastnosti, spominska plošča iz leta 1743 pa priča o dejstvu, da se kljub temu, da so iz svetišča odnesli veliko količino kamnov in zemlje, svetišče nahaja v enakem stanju. Votlino je 27. maja 1990 obiskal Janez Pavel II., 17. aprila 2010 pa Benedikt XVI. ob 1950-letnici brodoloma svetega Pavla.

 


Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.