Sveti oče je v petek, 1. aprila 2022, v avdienco sprejel člane Italijanske fundacije za avtizem. V svojem nagovoru je poudaril, da potrebujemo inkluzivno družbo in ekonomijo, kjer se bodo osebe s posebnimi potrebami lahko izrazile ter prispevale svoj delež. Ob koncu srečanja se je zahvalil za pobudo, v okviru katere so osebe z avtizmom danes na Trgu sv. Petra pripravile in delile kosilo za revne.

Najprej je spomnil, da 2. aprila obhajamo svetovni dan zavedanja o avtizmu ter se Fundaciji zahvalil za njeno delo. »Sodelujete z raziskovalci, zdravniki, psihologi, organizacijami in združenji družinskih članov, ki so si leta 2015 za skupni cilj zastavili spodbujanje kulture, naklonjene osebam z motnjami avtističnega spektra in intelektualno oviranostjo. Danes so tematike in vprašanja, s katerimi se sooča vaša fundacija, ključnega pomena bolj kot kdajkoli prej. S tem, ko nadaljujete z raziskovalnimi projekti in pobudami za najšibkejše in tiste, ki so prikrajšani, pomembno prispevate k boju proti kulturi odmetavanja (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 53), ki je razširjena v naši družbi, ki je preveč osredotočena na tekmovalnost in dobiček. Mi smo žrtve te kulture odmetavanja.«

Sveti oče je nato z zbranimi podelil svoje razmišljanje ob naslednjih štirih točkah: kultura vključevanja in pripadnosti, soudeležba, ustvarjanje mreže ter solidarna ekonomija.

1. Kultura vključevanja in pripadnosti, proti kulturi odmetavanja. Posebne potrebe, ne glede na obliko, predstavljajo izziv in priložnost, da bi skupaj gradili bolj inkluzivno in civilizirano družbo, kjer družinski člani, učitelji in združenja kot je vaše, niso prepuščeni samim sebi, ampak imajo podporo. Zato je nujno nadaljevati z osveščanjem glede različnih vidikov posebnih potreb; in sicer tako, da se odpravlja predsodke in spodbuja kulturo vključevanja in pripadnosti, ki temelji na dostojanstvu osebe. To je dostojanstvo vseh najšibkejših in ranljivih žensk in moških, ki so prepogosto potisnjeni na rob, ker so označeni za drugačne ali nekoristne, vendar pa so v resnici veliko bogastvo za družbo. Človek je pozitivno presenečen, ko odkrije toliko primerov oseb s posebnimi potrebami, ki imajo dobre delovne izkušnje – kakor nekateri izmed vas, tukaj prisotnih. Njihovo pričevanje je pomembno za vse nas. Vendar pa ne gre le za področje dela, temveč za celotno življenje osebe, lahko bi rekli za njeno »poklicanost«. Pomislimo na zgled svete Marjete iz Castella, dekle s posebnimi potrebami, ki je svoje življenje izročilo v Gospodove roke in se popolnoma posvetilo molitvi in skrbi za uboge.

Dragi bratje in sestre, evangeljska prilika o dobrem Samarijanu (prim. Lc 10,25-37) kaže pot za bolj človeško družbo (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 2. poglavje). In na tej poti osebe s posebnimi potrebami niso le predmet oskrbe, ampak tudi subjekt, kar je zelo pomembno! Samarijan je lahko tudi oseba s posebnimi potrebami, z avtizmom, ki postane bližnji drugim tako, da dá svoje sposobnosti na razpolago skupnosti.

2. Soudeležba. Eden izmed bistvenih vidikov kulture vključevanja je možnost aktivnega sodelovanja oseb s posebnimi potrebami. Postaviti jih v središče ne pomeni le odpraviti fizične ovire, temveč tudi zagotoviti, da lahko sodelujejo pri pobudah civilne in cerkvene skupnosti s svojim prispevkom. To pomeni, da je potrebno podpirati njihov življenjski projekt z dostopom do izobraževanja, zaposlitve in prostočasnih dejavnosti, kjer se lahko družijo in izrazijo svojo ustvarjalnost. Za to pa je potrebna sprememba miselnosti. V tej smeri so bili storjeni veliki koraki, vendar pa še vedno ostajajo predsodki, neenakosti in tudi diskriminacija. Upam, da bodo same osebe s posebnimi potrebami postale vedno bolj protagonisti te spremembe, kakor ste danes vi pričevali glede sodelovanja s civilnimi in cerkvenimi ustanovami.

3. Ustvariti mrežo. Pandemija covida-19 je zelo vplivala predvsem na najšibkejše, ostarele, na osebe s posebnimi potrebami in njihove družine. V zadnjih tednih se je temu pridružila še vojna v Ukrajini: pomislimo na tiste, ki so najbolj prizadeti … Dragi bratje in sestre, v tej situaciji mora biti naš odgovor solidarnost, »ustvarjanje mreže«. Solidarnost v molitvi in solidarnost v karitativnosti, kar pomeni konkretno podelitev. Spričo tolikih ran, posebej najbolj ranljivih, ne zapravimo priložnosti, da bi se medsebojno podpirali (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium). Odgovorimo na človeško trpljenje s projekti in predlogi, ki bodo v središče postavili najmanjše (prim. Mt 25,40).

Tudi na področju posebnih potreb so cerkvene in civilne skupnosti poklicane, da delujejo medsebojno povezane, da sodelujejo skladno in pomagajo najšibkejšim in prikrajšanim, da se sliši njihov glas. Na ta način se udejanja subsidiarnost in se ceni prispevek vseh, ki že dolgo časa delajo za osebe s posebnimi potrebami, ter ustvarja širok in raznolik spekter podpore. Če pustimo ob strani tekmovalne drže, lahko ustvarimo učinkovito sinergijo, ki more močno vplivati na družbo.

4. In vse to – četrtič – za solidarno ekonomijo. Kakor obstajata kultura odmetavanja in vključevanja, prav tako obstaja ekonomija, ki odmetava in ekonomija, ki vključuje. In to se dogaja vsak dan: obstaja odmetavanje in vključevanje, povsod v življenju, tudi v ekonomiji. Evangelij od nekdaj, začenši s prvo krščansko skupnostjo v Jeruzalemu, preko mnogih in različnih izkušenj, spodbuja, da bi v središče ekonomije postavili bratstvo, da ubogi, potisnjeni na rob in osebe s posebnimi potrebami ne bi bili izključeni. V središču ekonomije ne sme biti egoizem, osebni dobiček, ampak bratstvo. Tudi delo, ki ga opravljate preko Italijanske fundacije za avtizem, potrebuje ekonomsko podporo. Zato se zahvaljujem vašim dobrotnikom, ki s tem, ko namenijo sredstva za bližnjega, gradijo bolj solidarno, inkluzivno in bratsko družbo. Tudi to je eden izmed konkretnih načinov, da ekonomija postane solidarna.

Dragi bratje in sestre, smo v času težke preizkušnje, vendar nas bližajoča se Gospodova velika noč spominja, da smrt nima zadnje besede. Skupaj z našimi najranljivejšimi brati in sestrami ohranjajmo prižgano baklo upanja!

Spodbujam vas, da še naprej hodite skupaj z osebami z avtizmom: ne le za njih, ampak predvsem z njimi. Vi to dobro veste in tudi danes ste to želeli povedati z gesto: kmalu bodo na Trgu svetega Petra nekatere osebe z avtizmom kuhale in postregle kosilo svojim revnim bratom. To je lepo! Lepo. Gre za pobudo, ki pričuje o slogu dobrega Samarijana, o slogu Boga. Kakšen je slog Boga? Bližina, sočutje, nežnost. To so tri sledi, s katerimi vidimo obličje Boga, srce Boga, slog Boga.

Iz srca vas blagoslavljam. Marija naj vas varuje, saj je Mati in razume te stvari: ona je boljša od nas. In prosim, ne pozabite moliti zame. Hvala!

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.