O krščanski ljubezni v postnem času

Papež sv. Leon Veliki v svojih postnih nagovorih spregovori o krščanski ljubezni, ki nas še posebno izziva v postnem času. Takole pravi:

 

Gospod govori v Janezovem evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj, in v pismu istega apostola beremo: Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen.

Naj verniki torej preiščejo srca in naj v odkritem izpraševanju presodijo najgloblja čustva svojega srca. Če jim vest pravi, da so vendarle storili nekaj del ljubezni, naj ne dvomijo, da Bog prebiva v njih. Če pa bi bili radi še bolj pripravljeni na sprejem takega gosta, naj si še bolj vztrajno prizadevajo za dela usmiljenja. Če je namreč Bog ljubezen, ne sme ljubezen poznati nobene meje, ker božanstva nikakor ni mogoče omejiti.

Čeprav je, predragi, vsak čas primeren, da izkazujemo dobroto ljubezni, vendar nas k temu prav posebno spodbujajo sedanji dnevi. Tisti, ki želijo dočakati veliko noč v svetosti duše in telesa, naj si skušajo pridobiti predvsem to milost, ki vsebuje v bistvu vse kreposti in pokrije množico grehov.

Zato, ko se pripravljamo na praznovanje nad vse vzvišene skrivnosti, s katero je kri Jezusa Kristusa zbrisala naše grehe, pripravimo najprej daritve usmiljenja. Tako bomo tudi mi dali tistim, ki so se morda zoper nas pregrešili, to, kar je nam izkazala božja dobrota.

Naj se pokaže v nas večja blagohotnost do vseh ubogih in tistih, ki jih tarejo razne bridkosti. Tako se bo glas mnogih dvigal v zahvalo Bogu in bomo s svojim postom pomagali nasititi tiste, ki trpijo pomanjkanje. Nobena pobožnost ne razveseljuje Gospoda bolj kakor tista, ki vodi k izkazovanju dobrot ubogim, in kjer najde skrb za usmiljenje, tam spozna podobo svoje dobrotljivosti.

Ne bojmo se, da bi nam pri taki radodarnosti zmanjkalo bogastva, kajti že dobrota sama je veliko bogastvo in ne more zmanjkati snovi za darežljivost tam, kjer Kristus hrani in se nasičuje. Pri vsem tem opravilu deluje tista roka, ki dela z lomljenjem kruh večji in ga potem še z delitvijo množi.

Brez skrbi in vesel naj bo delivec miloščine, ker bo takrat najbolj obogatel, ko bo zase najmanj ohranil. Saj je rekel apostol Pavel: Oni pa, ki daje sejavcu seme in kruha za živež, bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, ki živi in kraljuje z Očetom in Svetim Duhom vekomaj. Amen.

 

---

Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža, 10. govor v postu, 3-5)

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.