Otrok, tudi če je že odrasel, rad sliši besede svojih staršev: »Vedno se lahko obrneš na naju, če boš kaj rabil!« Neverjetno, kako te besede pobožajo po duši!

Naš nebeški Oče želi, da ga prosimo. Hoče nam dati. Njegov Sin nas opogumlja, naj ne dvomimo v to in ne odlašamo s prošnjo. Želi tudi, da sami iščemo in trkamo. A zakaj je sploh treba, da ga prosimo, iščemo in trkamo, če pa vsevedni in vsemogočni Oče točno ve, kaj potrebujemo?

Ne zaradi Njega, ampak zaradi nas samih. Kakor je res, da nas brezpogojno ljubi, je tudi res, da od njegove brezpogojne ljubezni nimamo nič, če smo pasivni in nepripravljeni sodelovati v procesu rasti. Vemo, kako smo ob pasivnem otroku starši sami nemočni. Takrat je edino, kar si želimo, da bi se otrok z zaupanjem obrnil k nam in začel sodelovati. In ravno to želi naš Oče od nas. Zato nas njegov Sin opogumlja: “Prosite in se vam bo dalo. Iščite in boste našli. Trkajte in se vam bo odprlo.”

 

Luka M.

Foto: Pavel Danilyuk, www.pexels.com