Kaj se dejansko dogaja v zadnjih dneh Jezusovega življenja? Gre za Jezusov zadnji boj s skušnjavami na eni strani, na drugi pa za popolnoma proste roke skušnjavcu, ki je Judu in velikim duhovnikom obljubil ‘vsa kraljestva sveta’, če bodo ‘vzeli zgodovino v svoje roke’. Skušnjave torej, ki so pomenile začetek Jezusovega javnega delovanja, pomenijo tudi sklep tega istega delovanja. Hudič nikoli ne počiva. Ves čas preži na nas in nam ponuja vse, kar si želimo, če le podležemo skušnjavi samovolje, pomembnost in sebičnosti.

Juda se je torej odločil, da bo naredil tisto, kar mu ugaja, kar mu je lažje in kar mu bo prineslo zaslužek. Dovolj ima čakanja na pomembno službo. V Jezusovi družbi je vedno manj upanja, da pride do nje. Torej je najbolje, da vzame stvari v svoje roke. Veliki duhovniki so siti kritik s strani Jezusa. Jemljejo jim ugled in moč, če se ga znebijo, bo življenje spet stopilo v svoje tire, lahko bodo upravljali s podrejenim jim ljudstvom. Tako najdejo lažnive priče in naredijo zaključni scenarij. Pravzaprav se ne zavedajo, da je ta scenarij naredil hudič, z mislijo na zmago, Bog pa ga je sprejel, v odrešenje vseh.

Če torej poenostavimo pogled na sklep Jezusovega delovanja, gre za Jezusov jasen negativen odgovor na hudičeve skušnjave po samovolji, pomembnosti in sebičnosti. Kakor na eni strani duhovniki poskrbijo, da bo vse ‘po njihovo’, se Jezus popolnoma izroči v Očetove roke; kakor veliki duhovniki hlepijo po vzvodih oblasti, da bi zavarovali svojo veljavo, se Jezus odpove vsemu svojemu dostojanstvu, tako daleč, da zanj veljajo besede preroka: Ni imel ne podobe, ne lepote; in kakor na eni strani duhovniki naredijo vse zase, celo morijo za lastno korist, Jezus na drugi strani svoje življenje da za vse nas.

Jezusov zadnji boj je poziv k naši radikalnosti v odgovoru na neprestane skušnjave. Pomislimo torej v teh dneh:

–          Ali res iščemo vsak dan božjo voljo ali prisegamo na svoj prav?

–          Ali iščemo, kar je resnično, dobro in lepo, ali pa le svojo veljavo in pomembnost?

–          Ali očiščujemo tempelj svojega srca vsake sebičnosti, da bi bili sposobni umirati zase, ali na naših oltarjih žrtvujemo bližnje?

Naj bo Jezusov zadnji boj, tudi naš neprestani boj, da izpolnimo Očetovo voljo, ne tekmujemo z drugimi za svojo ceno in preprosto ne živimo zase, ampak za druge.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: arhiv PS

Obj.: M. B.