Kaj to pomeni? Danes vlada velik molk na zemlji, velik molk in hkrati osamelost. Velik molk, ker počiva Kralj; zemlja je zatrepetala in umolknila, ker je Bog – človek zaspal in je zbudil speče od začetka. Bog – človek je umrl in zbudil tiste v predpeklu.

Šel je iskat izgubljeno ovco, prvega človeka. V temi in v smrtni senci sedeče hoče obiskati; zasužnjenega Adama in sosužnjo Evo gre rešit bolečin Bog in Sin njegov.

Odšel je Gospod k njima, noseč zmagovito orožje križa. Kakor hitro ga je zagledal Adam, se je trepetaje trkal na prsi in nasproti vsem zaklical ter govoril: »Moj Gospod je z vsemi!« Odgovoril je Kristus ter odvrnil Adamu: »In s tvojim duhom.« In prijel ga je za roko ter ga dvignil rekoč: ,Predrami se, ki spiš, vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus.’

Jaz sem tvoj Bog, ki sem zaradi tebe postal tvoj sin; ki zaradi tebe in zaradi tvojih potomcev zdaj govorim in z oblastjo ukazujem vsem, ki so vklenjeni: ,Pojdite ven!’ in vsem, ki so v temi: ,Razsvetlite se!’ in vsem, ki spijo: ,Vstanite!’

Tebi ukazujem: ,Predrami se, ki spiš,’ saj te nisem zato ustvaril, da bi životaril vklenjen v predpeklu; vstani od mrtvih, jaz sem življenje mrtvih. Vstani, delo mojih rok, narejeno po moji podobi. Vstani, pojdimo odtod; ti si namreč v meni in jaz v tebi, ker sva ena, nedeljiva oseba.

Zavoljo tebe sem jaz, tvoj Bog, postal tvoj sin; zavoljo tebe sem si jaz, tvoj Gospod, privzel podobo hlapca; zavoljo tebe sem jaz, ki bivam nad nebesi, prišel na zemljo in pod zemljo; zavoljo tebe sem postal človek, kot človek brez pomoči, a med smrtniki svoboden; zavoljo tebe, ki si šel iz vrta, sem bil na vrtu Judom izročen in na vrtu sem bil križan.

Poglej pljunke na mojem obrazu, ki sem jih dobil zaradi tebe, da bi te spet postavil v prvotno življenje. Glej udarce na mojih čeljustih, ki sem jih zato pretrpel, da bi tvoj popačeni lik prenovil po svoji podobi.

Poglej moj hrbet, ki je bil razbičan samo zato, da bi olajšal breme tvojih pregreh, s katerimi je obložen tvoj hrbet. Glej moje roke, ki so trdno pribite na les zaradi tebe, ki si zlobno stegnil svoje roke k drevesu.

Umrl sem na križu, in sulica je prebodla mojo stran zaradi tebe, ker si v raju zaspal in se je iz tvoje strani rodila Eva. Moja stran je ozdravila bolečino tvoje strani, moja smrt te bo rešila smrti predpekla. Moja sulica je zadržala sulico, ki je bila naperjena vate.

Vstani, pojdimo odtod; sovražnik te je izpeljal iz zemeljskega raja, vendar jaz te ne bom več posadil v raj, ampak na prestol v nebesih. Prepovedal sem ti jesti od drevesa, ki je bilo predpodoba življenja; toda glej, jaz, ki sem življenje, sem se združil s teboj. Postavil sem kerube, ki te bodo kot služabniki varovali; odrejam, da se ti kerubi klanjajo, kot se spodobi samo Bogu.

Kerubski prestol je pripravljen, tudi nosači so vedno v pripravljenosti, spalnica je nared, jedi pripravljene, večni šotori in prebivališča pripravljena, zakladnice dobrin odprte in nebeško kraljestvo je pripravljeno od vekomaj.«

 


Iz starodavne homilije na veliko soboto oz. molitvenega bogoslužja Cerkve

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: Igor Dolinšek