Pri papežu Mednarodna anglikansko-rimokatoliška komisija: Ponižnost in resnica
Sveti oče je članom Mednarodne anglikansko-rimokatoliške komisije za dialog, s katerimi se je srečal v petek, 13. maja, dopoldne, govoril o skupni hoji naprej ter o ponižnosti in resnici, ki sta temeljna pogoja za ekumenski dialog.
Na začetku govora je papež Frančišek spomnil na besede apostola Pavla Filipljanom: »Eno pa: pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju po nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu« (Flp 3,13–14). Tudi mednarodna komisija za dialog si je prizadevala »pustiti za sabo, kar ogroža naše občestvo, in vlagati v vezi, ki povezujejo katoličane in anglikance«. Bila je to hoja, včasih hitra, včasih počasna in težavna, a kot je poudaril papež Frančišek »bila je in bo hoja«.
Hoditi naprej in pustiti za seboj, kar ločuje
Hoja je prva beseda, o kateri je spregovoril sveti oče in spomnil, da ima tudi zadnji dokument komisije naslov »Hoditi skupaj po poti«. »Gre za to, kot nas je spomnil apostol narodov, da hodimo naprej in pustimo za seboj stvari, ki ločujejo, tako v preteklosti kot v sedanjosti, in da skupaj uperimo pogled v Jezusa in v cilj, ki ga On želi in nam ga kaže, to je vidna enost med nami. Enost, ki jo je treba sprejeti s ponižnostjo, kot milost Duha, in jo ohranjati med hojo in se pri tem od blizu podpirati.«
Ekumenski dialog je hoja. Je mnogo več kot govorjenje. »Gre za to, da se osebno spoznavamo in ne zgolj iz knjig, da si delimo cilje in utrujenost, da si umažemo roke in skupaj pomagamo ranjenim bratom in sestram, ki odvrženi ječijo na robu cest tega sveta, da z enim pogledom motrimo in z enako zavzetostjo varujemo stvarstvo, ki nas obdaja, da drug drugega spodbujamo v naporu korakanja. To je bistvo hoje.«
Dar – biti, kar v resnici smo
Druga beseda, o kateri je spregovoril papež, je bila dar, ki »razkriva dušo ekumenizma«. Vsako iskanje globljega občestva je pravzaprav lahko le izmenjava darov, pri čemer vsak sprejme za svoje to, kar je Bog posejal v drugem.« Vprašanje, ki prihaja na površje, je: »Kakšna je prava drža, da se izmenjava darov ne skrči na neko formalno, priložnostno dejanje? Kaj je prava pot? Odkrito govoriti o cerkvenih in etičnih vprašanjih, soočiti se s tem, kar nam je neprijetno, je tvegano, saj lahko poveča razdalje, namesto da bi pripomoglo k srečanju. Mislimo, da sta za to potrebna temeljna pogoja, to sta ponižnost in resnica. Tako se začne: s ponižnim in iskrenim priznanjem svojih naporov. To je prvi korak: ne skrbeti za to, da bi bili pred bratom lepi in samozavestni, da bi se mu predstavili, kakršni sanjamo, da smo, ampak mu z odprtim srcem pokazati, kakšni smo v resnici.« Pomeni pokazati svoje omejitve.
Darovi Duha so namenjeni vsem
V nadaljevanju je papež dejal, da lahko grehe, ki so pripeljali do zgodovinskih ločitev, »premagamo le v ponižnosti in resnici, ko začnemo čutiti bolečino zaradi ran ter čutiti potrebo, da damo in prejmemo odpuščanje. To zahteva pogum, vendar je to duh daru, saj vsak pravi dar vsebuje odpoved, zahteva preglednost in pogum ter se zna odpreti za odpuščanje. Le tako bodo različne izmenjave darov in izkušenj pomagale preseči formalnosti in se dotakniti src. Le tako bomo vstopili v uglašenost s Svetim Duhom, Božjim darom, ki se nam daje, da bi ponovno sestavil harmonijo, saj je On sam harmonija, ki spravlja različnost v enost.«
»Darovi Duha niso nikoli namenjeni izključno tistim, ki jih prejmejo. To so blagoslovi za vse Božje ljudstvo: milost, ki jo prejmemo, je namenjena tudi drugim in milost, ki jo prejmejo drugi, je potrebna nam. Pri izmenjavi darov se tako naučimo, da brez milosti, ki je namenjena drugim, ne moremo biti zadostni zase. Naj Sveti Duh, darovalec darov, navdihuje nadaljevanje vašega dela; naj vsak od nas doživi veselje in tolažbo njegove milosti.«
Konflikt zapira. Enost je boljša
Papež je ob koncu še spomnil na trditev, da je enost boljša od konflikta: »Konflikti nas zapirajo. Ne smemo pasti v suženjstvo konflikta. Zato je pot enosti boljša od konflikta. Nasprotno pa je kriza dobra stvar: treba je razlikovati med krizo in konfliktom. Mi v našem dialogu moramo vstopiti v krizo in to je dobro, saj je kriza odprta, pomaga iti čez. Vendar pa ne pasti konflikt, ki vodi v vojne in delitve.« Srečanje se je sklenilo s skupno molitvijo očenaša v različnih jezikih.
Vir: Vatican News
Foto: Vatican News
Obj.: M. B.