“Boljše je prižgati eno samo svečo, kot hoditi v temi” (neznani avtor)

Vsako srečanje, ki povezuje ljudi, je zaželeno in dobrodošlo. Toliko bolj so dobrodošla srečanja uniformiranih pripadnikov različnih držav, ki z željo po miru in boljših odnosih pridejo skupaj in tako prižigajo “sveče v temi”.

Eno izmed takšnih srečanj je bilo tudi 62. romanje vojakov in policistov na jug Francije, v znano romarsko mestece Lurd, ki je potekalo od 13. do 15. maja. Tam se je zbralo več kot 10 000 vojakov in policistov iz 40 različnih držav. V okviru slovenske delegacije, ki je štela 45 članov (vojaki, policisti in svojci le-teh), je bilo tudi 7 policistov.

Vse delegacije so se srečanja udeležile v uniformah z državnimi zastavami in pripadniki častnih čet. Dogodek je omogočil osebna srečevanja med posamezniki iz varnostnih sil različnih držav, vzpostavljanje osebnih znanstev in izmenjevanje praks ter izkušenj, poleg tega pa tudi spoznavanje različnih kultur, sprejemanje različnosti ter priložnost za molitev za mir. Policisti smo s svojo udeležbo na srečanju prispevali k večji prepoznavnosti Policije in tudi države Slovenije.

Morda še največ in najboljše o dogodku samem povejo vtisi policistk in policistov, udeležencev srečanja:

»Kot predstavnik Policije sem se udeležil mednarodnega srečanja vojske in policije v Lurdu. Organizacija romanja je bila na visokem nivoju, zato bi se osebno zahvalil vsem predstavnikom iz Policijskega vikariata za nepozabno doživetje in izkušnjo.«  Matej Zupan

“Leta 2013 sva se romanja v Lurdu s strani uniformirane policije udeležila policijski vikar Janez Novak in jaz, poleg naju pa je bila na romanju tudi uslužbenka kriminalistične policije. V letu 2016 sem se na romanje odpravil kot edini aktivni predstavnik slovenske Policije, zaradi česar sem se na samem romanju počutil kar malce osamljen.

Ker so bili vtisi in izkušnje s preteklih romanj-srečanj zelo pozitivni, sem se z veseljem odzval tudi na letošnje povabilo, saj sem bil iskreno zelo vesel, da lahko poleg mene potuje še 6 pripadnikov Policije. Na samem romanju v Lurdu smo skupaj s predstavniki Slovenske vojske dostojno in z veliko mero ponosa in domoljubja predstavljali našo domovino Slovenijo in Policijo. Kljub majhnosti našega kontingenta iz Slovenije smo v družbi 40 delegacij in 10 000 uniformiranih vojakov in policistov, začutili pripadnost eni sami veliki svetovni družini, ki se v Lurdu vsako leto srečuje z namenom po zagotavljanju medsebojnega miru in graditvi prijateljskih vezi.”  (Andrej Jerina)

“Pred pričetkom našega romanja smo si vsi verjetno predstavljali, da bomo ves čas romanja samo molili. Po zaključku pa lahko povem, da še zdaleč ni bilo tako. Poleg duhovne oskrbe, ki jo je bilo ravno prav, smo se z vojaki in policisti drugih držav pogovarjali in izmenjavali izkušnje. Poleg prvotnega namena našega »zleta« v Lurd, smo si ogledali še druge kraje in znamenitosti, tako med našo potjo, kot med bivanjem v Lurdu. Tako smo si ogledali grad v mestu Lurd, se povzpeli z zobato železnico na Pic du Jer, med vožnjo do Lurda in nazaj smo si ogledali kraj Nica, Monako, Carcassonne in se z ladjico zapeljali po gardskem jezeru.

Za vse je bila zagotovo nepozabna izkušnja, saj nikjer na svetu v mestu ne srečaš na »kupu« toliko uniformirancev iz različnih držav. Dobesedno je potrebno tako vzdušje doživeti osebno in ga sploh ni mogoče opisati z besedami.

Na koncu naj omenim še Duhovno oskrbo v Policiji, posebej našega duhovnega vodja, diakona Mirka Klobučarja, ki nas je spremljal na naši poti skupaj z namestnikom vojaškega vikarja.

Na našem romanju smo se več kot nasmejali in imeli odlično. Vse skupaj je bilo odlično organizirano in izpeljano. Obisk oz. romanje, sploh v taki izvedbi, bi priporočal vsem.”  (Kristjan Knavs)

“Romanja v Lurd sem se udeležila prvič. Kljub začetni negotovosti, kako bo vse skupaj potekalo, so vtisi iz srečanja nepozabni. Tam se zaveš, kaj pomeni pripadati državi Sloveniji, nositi uniformo… Nepozabni občutki so, ko v uniformi, v postroju, korakaš po ulicah Lurda in ob mimohodu ostali pripadniki tujih vojska in policij vstanejo, salutirajo, pa četudi so ravnokar kupovali spominke za domov ali se hladili ob hladni pijači. Vse se ustavi in izkaže čast in spoštovanje. Nazadnje sem nekaj podobnega doživela le ob svoji prisegi. Ob napornih urnikih ter številnih izzivih na terenu se na ta občutek pozabi. Hvaležna sem, da sem dobila možnost za udeležbo na srečanju in bi zagotovo to priporočila tudi drugim. Zato upam, da bo vodstvo Policije še naprej to tudi omogočalo in seveda, da bomo s strani vojske ponovno povabljeni, morda celo ob spremstvu orkestra, ki še pripomore k posebnemu vzdušju. Zahvaljujem se vodstvu Policije in Duhovni oskrbi za to izkušnjo, ki so mi jo omogočili.”  (Marijana Toplek)

Zanimivo in nepozabno doživetje, ki bogati posameznika, gradi boljše medsebojne odnose ter vzpostavlja povezave in prijateljstva. S ponosom in hvaležnostjo smo bili del široke skupnosti uniformiranih predstavnikov množice narodov in držav kot predstavniki morda male, a izredno lepe Slovenije.

 


Vir: Katoliška Cerkev (Duhovna oskrba v policiji: Mirko Klobučar in Igor Jereb, vikar)

Foto: Katoliška Cerkev

Obj.: M. B.