Papež je v četrtek, 19. maja, v avdienco sprejel izredne in pooblaščene veleposlanike, ki pri Svetem sedežu zastopajo Pakistan, Združene arabske emirate, Burundi in Katar. Spregovoril je o pandemiji in vojni, spomnil pa tudi na mnoge konflikte po svetu. Smo ena človeška družina, zato podpora in pomoč ne smeta temeljiti na geografiji ali osebnih interesih, je poudaril.

Najprej pandemija, potem vojna

Novoimenovani veleposlaniki začnejo svoje poslanstvo v posebej težkem trenutku, kot jim je dejal sveti oče in spomnil, da si je januarja letos, ko je imel srečanje z diplomatskim zborom, človeška družina oddahnila, saj »smo se počasi, a zanesljivo reševali iz primeža pandemije«. »Zdelo se je, da se lahko končno vrnemo v neko normalno stanje, ne da bi pri tem pozabili lekcij, ki smo se jih naučili v zadnjih dveh letih. Nato pa se je temni oblak vojne spustil na Vzhodno Evropo ter neposredno ali posredno zajel ves svet. Potem ko smo doživeli uničujoče posledice dveh svetovnih vojn in jedrskih groženj med hladno vojno, skupaj z vse večjim spoštovanjem vloge mednarodnega prava in ustanovitvijo večnacionalnih političnih in gospodarskih organizacij, usmerjenih v kohezijo svetovne skupnosti, je večina ljudi verjela, da je vojna v Evropi oddaljen spomin,« je dejal papež.

A kot smo videli na samem vrhuncu pandemije, lahko tudi tragedija te vrste v človeštvu spodbudi najboljše. Moderne oblike komunikacije so predramile našo vest, ko so v realnem času posredovale pretresljive podobe o trpljenju in smrti. A te iste podobe so vzbudile tudi »čut za solidarnost in bratstvo, ki je mnoge države in posameznike spodbudil, da so nudili humanitarno pomoč«. Papež je posebej spomnil na sprejemanje beguncev in mnoge družine, ki so odprle vrata sorodnikom, prijateljem in tudi neznancem.

Smo ena sama človeška družina

»Obenem pa ne smemo pozabiti, da obstajajo mnogi drugi konflikti po svetu, ki dobijo zelo malo ali pa nobene pozornosti, predvsem s strani medijev. Smo ena sama človeška družina. Sposobnost, da izrazimo ogorčenje, ponudimo humanitarno podporo in imamo čut za bratstvo do trpečih, ne sme temeljiti na geografiji ali osebnih interesih,« je poudaril in se skliceval na okrožnico Fratelli tutti: »Če je vsak človek obdarjen z neodtujljivim dostojanstvom, če je vsako človeško bitje moj brat ali moja sestra in če svet resnično pripada vsem, ni pomembno, ali je kdo rojen tukaj ali pa živi zunaj meja lastne države« (Fratelli tutti, 125). Po papeževih besedah to ne velja le za vojno in nasilne konflikte, ampak tudi za druge nepravične situacije, ki pestijo človeško družino, kot so: podnebne spremembe, revščina, lakota, pomanjkanje pitne vode, dostop do dela in ustrezne izobrazbe itd.

Graditi svet bratstva in medsebojnega razumevanja

Sveti sedež si še naprej preko številnih kanalov prizadeva podpirati mirne rešitve konfliktnih situacij in lajšati trpljenje, ki ga povzročajo drugi družbeni problemi. To počne v prepričanju, da problemi, ki zadevajo celotno človeško družino, zahtevajo enoten odziv mednarodne skupnosti, kjer ima vsak član svojo vlogo.

»Dragi veleposlaniki,« se je papež obrnil na zbrane, »vi imate v tem smislu privilegirano vlogo. Še predobro veste, da je vojna vedno poraz za človeštvo in je v nasprotju s pomembno službo, ki jo opravljate, ko si prizadevate graditi kulturo srečanja z dialogom in spodbujanjem medsebojnega razumevanja med narodi ter tudi s podporo plemenitih načel mednarodnega prava. To nikakor ni lahka služba, a morda nam razmere neenakosti in nepravičnosti, ki smo jim priča v današnjem svetu, pomagajo, da še bolj cenimo vaše delo. Kljub izzivom in začasnim presledkom, ne smemo nikoli izgubiti upanja pri naših prizadevanjih, usmerjenih v izgradnjo sveta, v katerem prevladujeta bratstvo in medsebojno razumevanje, nesoglasja pa se rešujejo na miren način.«

Papež Frančišek je veleposlanikom še izrazil najboljše želje ob začetku nastopa nove službe ter jim zagotovil, da so uradi Svetega sedeža vedno na razpolago za reševanje vprašanj skupnega interesa.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.