Kaj pomeni biti posvečen v resnici? Posvetimo cerkve, zvonove, osebe pri mašniškem ali škofovskem posvečenju. Čemu? Pravzaprav le z enim namenom. Da bo vse služilo Bogu. Jezus torej želi izpolniti vso resnico, biti v njej posvečen in v njej posvetiti učence, da bo vse služilo Nebeškemu očetu. Biti posvečen v resnici je cilj Jezusovega delovanja, ki ga izpolni s tem, da učence pripravi na prejem Svetega Duha, Duha resnice.

Ključna beseda o Bogu je torej RESNICA. Jezus prihaja, da izpriča vso resnico, učence v njej posvečuje in pošilja Duha, ki jih bo v resnici potrdil.

Življenje kristjana naj bi se torej, če hoče biti zvesto Bogu, neprestano vrtelo okrog resnice. Pa pomislimo, koliko razlogov smo razvili, da resnice ne povemo:

–          glej, da se ne boš komu zameril,

–          pomisli, da ne boš koga prizadel,

–          kaj pa če tega drugi ne bo sprejel,

–          molči, zaradi ljubega miru,

–          potrpi, saj ni vredno,

–          molči, ne izpostavljaj se, itd.

Pomislimo, koliko razlogov pa smo razvili, da resnico povemo!

Kaj vodi naše prikrivanje resnice? Preprosto rečeno naša lastna korist. In kaj vodi razkrivanje resnice? Prav ista korist, le da jo vodi še sovražnost ali maščevalnost.

Laž smo zavili v skrb za drugega, delo za ljubi mir, diplomacijo, potrpežljivost in celo pobožnost. Če pa se vrnemo k evangeliju in Svetemu Duhu, bomo videli, da je bistvo našega življenja biti scela prepojeni – posvečeni v resnici, da bi lahko bili odprti za Božje delovanje v nas.

Vprašujem pa se: Le kam naj Sveti Duh sede, če ni v nas ne želje, ne poguma, da bi vedno in povsod govorili resnico? Pri tem tako radi pozabljamo, da je Sveti Duh, Duh resnice, Oče laži pa je hudi duh. Odločimo se  za resnico. Ne znamo je živeti in izražati, a če bo odločitev trdna in prizadevanje vztrajno, nam bo Duh sam pomagal, da v nas zaživi in nas posveti v resnici.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.