V vsaki laži ali zmoti je delček resnice. Ta “delček” je ovčji kožuh, ki se volk z njim odene. Včasih zavestno, dostikrat v dobri veri. Tak volk dobi videz ovce. Jezus pravi, da ga prepoznamo po sadovih. Kjer je čut za skupnost, za pogovor in sodelovanje, za spoštovanje drugače mislečih, kjer je navzoča ljubezen, tudi do sovražnikov, tam se volka ni bati.

So ljudje…, polni lepih in sladkih besed a ne iz pristne dobrote in prijaznosti…,temveč iz zvite preračunljivosti.

So ljudje “plenilci” in lovci na zaklade….Ko dobijo kar so želeli in hoteli, le obrnejo hrbet…So ljudje, ki zadajajo mnoge bolečine, ker so nezvesti in katerih usta so polna lažnih in lažnivih obljub…. in so ljudje, ki z veseljem zavajajo druge, ki jim nasedajo. Mnogo je tudi lažnih prerokov….

Prerokbe nam gredo vedno do živega. Nikoli jih tudi ne zmanjka. Prešeren pravi, naj gredo lažnivi preroki rakom žvižgat. Svetopisemskim prerokom se pa tudi ni dobro godilo, čeprav nobeden od njih ni lagal. To so bili razumni možje z bistrim uvidom v prihodnost, dar za vse Izraelce. Ti so namreč večkrat prelomili zavezo z Bogom in začeli častiti malike. Ob neki priložnosti kar zlato tele. Bog, ki zaveze z njimi ni prelomil, je zato med njimi obujal preroke: Izaija, Jeremija, Ezekiela, Amosa.

Značilno za svetopisemske preroke je slednje: svarilo, kaj se utegne zgoditi, če se ljudstvo ne vrne na pravo pot. Ne gre za vedeževalske trike, ampak za spoznanje in za uvid, v kakšno nesrečo drvi posameznik ali pa skupnost, če se vdaja sebičnosti, lakomnosti, lažnivosti, razvratnosti in podobnim grehom. Preroki so Izraelce po Božji dobroti reševali pred najhujšimi posledicami njihovih dejanj.

Nobena prava, po Božji milosti navdihnjena prerokba, ni samo za enkratni primer, ampak ima trajno veljavo. V zdajšnjem industrijskem,elektronskem, jedrskem veku sedi človeštvo na hujšem smodniku kot kdajkoli doslej. Vse je odvisno od tega, ali bo hotelo prisluhniti današnjim prerokom. Tudi s preroškega stališča je Sveto pismo knjiga za vse čase.

Gospod, danes Te prosim…,obvaruj nas volkov v ovčjih preoblekah, obvaruj nas tistih, ki imajo mrzlo srce in žive le po nekih sebi prikrojenih pravilih…Po navadi želijo biti le pomembni, imeti neke vrste oblast, vpliv,slavo, čast, ugled, moč…Obvaruj nas tudi vase zagledanih vsevednežev in ljudi brez sočutja in usmiljenja…Nekateri celo veliko govorijo o Tebi, a Te ne ljubijo…in njihova dela, njihovi odnosi do bližnjih govorijo drugače, spreobrni jih, spreobrni vse nas…, da kdaj ne bomo podobni zverem…..

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.