Današnja godovnjakinja sv. Marta je zavetnica gospodinj. Sveti Avguštin je o obeh sestrah, ki sta bili Jezusovi prijateljici, zapisal spodnje razmišljanje.

 

Blagor njim, katerim je bilo dano, da so sprejeli Kristusa v svojo hišo

Besede našega Gospoda Jezusa Kristusa nas opozarjajo, naj težimo k enemu samemu cilju, ko se trudimo v prerazličnih opravilih tega sveta. Težiti moramo za njim, ker smo šele popotniki in še ne stalni naseljenci; ker smo šele na poti in še nismo doma; ker šele hrepenimo in še ne uživamo. Vendar je treba hrepeneti, prizadevno in brez prestanka, če hočemo kdaj doseči svoj cilj.

Marta in Marija sta bili sestri, sestri po krvi in tudi po veri. Obe sta bili v tesnem stiku z Gospodom, obe sta telesno navzočemu Gospodu složno služili. Marta ga je sprejela, kakor se navadno sprejemajo popotniki. A vendar ga je sprejela, kot dekla sprejme Gospodarja, kot bolnica Zdravnika rešitelja, kot stvar Stvarnika. Sprejela ga je, da bi nahranila njegovo telo, medtem ko naj bi se sama nahranila z Duhom. Gospod je namreč vzel nase podobo hlapca in v tej hlapčevski podobi je hotel, da bi ga hranili služabniki, in to je storil iz naklonjenosti, ne iz nuje. Kajti tudi to, da se je dal hraniti, je bilo iz naklonjenosti. Imel je telo, v katerem je čutil lakoto in žejo.

Gospod je bil torej sprejet kot gost. V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli. Vsem pa, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci. Služabnike je posvojil in jih napravil za brate; ujetnike je odkupil in jih naredil za dediče. Vendar pa naj si nihče od vas ne drzne govoriti: Blagor njim, ki so Kristusa smeli sprejeti v svojo lastno hišo! Nikar se ne pritožuj, nikar ne godrnjaj, ker si bil rojen v času, ko Kristusa ne moreš videti v telesu. Ni te oropal te sreče, saj izrecno trdi: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.

Sicer pa, Marta, bodi mirna: za svojo zvesto službo si blagoslovljena, za svoj trud si želiš plačila, počitek. Zdaj imaš veliko dela, rada bi nasičevala umrljiva telesa, četudi svetnikov. Toda ko prideš v nebeško domovino, ali boš našla popotnika, da ga sprejmeš pod streho? Ali boš našla lačnega, da mu odlomiš kos kruha? Žejnega, da ga napojiš? Bolnika, da ga obiščeš? Prepirljivca, da ga spraviš? Mrliča, da ga pokoplješ?

Vsega tega tam ne bo. A kaj bo torej tam? To, kar si je Marija izvolila: tam ne bomo nasičevali, ampak se bomo nasičevali. Zato bo tam v zvrhani meri vsega, kar si je tukaj Marija izvolila: z obložene mize je pobirala drobtine Gospodove besede. Ali hočete res vedeti, kaj bo tam? Gospod sam trdi o svojih služabnikih: Resnično, povem vam: gospodar se bo opasal, posadil jih bo za mizo in bo pristopil ter jim stregel.

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz govorov sv. Avguština, škofa, 103. govor, 1-2.6)

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.