Jezus učence svari, da  je njegova smrt resnična. Enako resnično pa bo tudi njegovo vstajenje. Poudarek današnjega odlomka  je svoboda, ki jo Jezus podarja vsem Božjim otrokom. Zato so  na mestu vprašanja:  Ali hrepenim po svobodi? Kako si jo predstavljam? Kaj je v meni, kar potrebuje osvoboditve?

Neverjetno je, kako svobodno nam Bog Oče daje svobodo, čeprav ve, da jo bomo znova in znova zapravili. Tako ali drugače zapravljamo svobodo Božjih otrok. A Bog Oče nam svobode nikoli ne vzame, tudi tedaj ne, ko gremo v napačno smer. Neverjetno je kako nas ljubi. Njegova – očetovo ljubezen, je prepričana, da bomo kljub zablodam vedno iskali pot nazaj k Njemu.

V čem je resnična svoboda? V tem, da imamo vedno možnost izbire? Gotovo. A moramo tudi mi priznati, da ni dovolj početi, kar si želimo, da bi bili zares svobodni in srečni. Še vedno smo namreč sužnji – sužnji svoje sebičnosti in strasti. Brez počitka se vrtimo okoli sebe in pustimo, da napuh, lakomnost, nevoščljivost, nečistost, jeza in lenoba vodijo naša življenja ter medsebojne odnose. Resnično svobodo, resnični mir in počitek duše nam lahko zato prinese le Božje usmiljenje, ki nas osvobaja greha ter nam kaže drugačno pot – pot ljubezni in darovanja.

Rad bi vas opogumil, da boste luč evangelija ponesli našim sodobnikom in se  bojevali proti novim ideologijam, ki se pojavljajo. Sedaj je na nas, da se bojujemo. Bodimo priče svobode in usmiljenja. Dajmo ljubezni, bratstvu in dialogu  večjo veljavo kot pa sovraštvu, delitvam in razdeljenosti. Postanimo drug drugemu bližnji in bolj solidarni, kajti Gospod nas kliče v svobodo.

Gospod nas kliče v tako svobodo, ki jo je treba povezati s pričevanjem in zvestobo. Svarim vas pred sterilnostjo krščanskega  življenja, do katere lahko pride, ko manjka preroška razsežnost, ko se ne dovoli sanjati. Preroštvo, zmožnost sanjati, je nasprotno strogosti. Pri tem mislim na togo  upoštevanje pravil. Toge osebe namreč ne morejo sanjati. Odprtost srca je povezana z dialogom, tudi dialogom v skupnosti. Čeprav prihaja do prepirov je treba znati odpuščati.

Današnja ‘kultura začasnega’ prav tako vpliva na nestabilnost hoje za Kristusom in tudi kaže na nesvobodo.  Ta nestabilnost so skušnjave in te obstajajo od vsega začetka. Če hočemo oznanjati Kristusa in z njim svobodo potem moramo  imeti goreče srce in apostolska gorečnost. Gre preprosto za  to, pričujemo  o tem, da Jezus Kristus živi in s tem ko živi nas vedno znova osvobaja. Kristjan je človek, ki o tem pričuje z lastnim mesom in lastnim življenjem. Pomembno je torej pričevanje gorečega srca.

Spominjajmo  se svojega prvega srečanja z Jezusom, ohranjajmo  spomin na svoj poklic. V temnih trenutkih, v trenutkih skušnjav, v težkih trenutkih  življenja se vrnimo  k izvirom, spomnimo  se osuplosti, ki smo jo čutili, ko nas je Gospod pogledal.

Marijina priprošnja naj nam pomaga prepoznati očetovo ljubezen, da bomo kljub zablodam vedno iskali pot nazaj k Njemu. Marijina priprošnja naj nam pomaga, da si bomo v življenju  vedno prizadevali za resnično svobodo.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: arhiv PS

Obj.: M. B.