Ponedeljek, 29. avgust: Daj mi glavo Janeza Krstnika
Vsi vemo, kako se zgodba nadaljuje in kako je Herod padel pod spletko konkubine. A danes nas bolj zanima dejstvo, da je Herod Janeza spoštoval in ga varoval, da je vedel, da je pravičen in svet mož ter da ga je rad poslušal.
Herod je bil hudo razdvojen. Slišal je navdihe Svetega Duha in se hkrati nenehno vdajal skušnjavam hudega duha. Grešil je, a hkrati čutil piš Duha, ki ga je vabil k čistosti. A ni prestopil. Ostal je v taboru zla, kar ga je na koncu pripeljalo k umoru tistega, ki ga je spoštoval in rad poslušal.
Ta koncept zakrknjenosti je ena izmed najbolj obžalovanja vrednih resnic Svetega pisma. Človekovo srce lahko zakrkne kot jajce, ki ga vržeš v ponev. Nikoli več se ne more povrniti v prvotno stanje. Kot faraon ob Mojzesovi prošnji, je tudi Herod vztrajal v nasprotovanju Bogu do bridkega konca.
Bog lahko dela čudeže in verjeti moramo, da zmore tudi nemogoče – odkrktniti zakrknjeno srce. A vseeno je bolje, da sami sebe z vztrajnim nasprotovanjem Bogu nikoli ne pripeljemo tako daleč. Obrnimo se k Bogu še pravočasno, preden bo prepozno. Ker za nekatere, pravi Božja beseda, obstaja možnost, da se iz tabora božjih nasprotnikov nikoli ne bodo vrnili.
Začnemo lahko takoj. Če se še nisi obrnil to jutro h Bogu, se lahko kar sedaj in mu priporočiš sebe in svoj dan.
Za tremi osebami (Herodom, Herodiado in Salomo, je satan; sejalec sovraštva v ženi, sejalec nečimrnosti v deklici, sejalec pokvarjenosti v kralju. ‘Največji človek, rojen iz žene’, pa konča sam, v temni celici ječe, zaradi muhavosti neke nečimrne plesalke, zaradi sovraštva diabolične ženske, zaradi pokvarjenosti neodločnega kralja.
Janez umre v ječi, v anonimnosti, kakor mnogi naši mučenci. Evangelij nam pravi samo, da so učenci šli, vzeli truplo in ga položili v grob. Vsi smo prepričani, da je to veliko pričevanje velikega moža in velikega svetnika. Vrednost življenja je samo v darovanju, ko se daruje v ljubezni, resnici, ko se daruje drugim, v družini. Vedno v darovanju. Če nekdo vzame življenje zase, da bi ga varoval, kakor kralj v svoji pokvarjenosti ali žena s sovraštvom ali deklica s svojo nečimrnostjo, življenje umre, ovene, ničemur ne služi.
Janez je daroval svoje življenje. Zapomnimo si te štiri osebe: Pokvarjenega kralja, gospo, ki je znala le sovražiti, nečimrno deklico, ki ni imela nobene vesti, in preroka, osamljenega, obglavljenega v ječi. Opazujte jih in vsak naj odpre srce, da bi mu Gospod o tem govoril.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
Povej naprej.
Oglejte si še
