Evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus poklical prve učence (Lk 5,1-11). Ta dogodek se je zgodil v kontekstu vsakdanjega življenja. Ribiči so bili na obali Genezareškega jezera. Celo noč so delali, ne da bi kaj ulovili. Jezus stopi v čoln enega izmed njih, Simona, imenovanega Peter. Prosi ga, naj odrine malo od obrežja. Nato začne oznanjati Božjo Besedo ljudem. Ko je nehal govoriti, Jezus reče Petru, naj odrine na globoko in vrže mreže. Simon je Jezusa že poznal, izkusil je izjemno moč njegove besede, zato mu odgovori: Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže. Ta njegova vera ga ni razočarala. Mreže so se napolnile s takšno množino rib, da so se skoraj pretrgale.

Ribiči so po tem izjemnem dogodku osupnili. Simon Peter je padel Jezusu k nogam in rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek! Tisto čudežno znamenje ga je prepričalo, da Jezus ni le izjemen učitelj, katerega beseda je resnična in mogočna, ampak da je On Gospod, da je razodetje Boga. Ta bližina je v Petru vzbudila močno občutje lastne bede in nevrednosti. S svojega človeškega stališča meni, da mora med grešnikom in Svetnikom biti določena razdalja. A v resnici prav njegovo stanje grešnika terja, da se Gospod ne oddalji od njega, na isti način kot se zdravnik ne more oddaljiti od bolnika.

Jezusov odgovor Simonu Petru je tako pomirjujoč in odločen: Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi. Ribič iz Galileje zaupa tem besedam, pusti vse in gre za Njim, ki je postal njegov Učitelj in Gospod. Enako sta storila tudi Jakob in Janez, ki sta bila Simonova družabnika. To je logika, ki vodi Jezusovo poslanstvo in poslanstvo Cerkve: iskati, ‘loviti’ moške in ženske, da bi vsem povrnili polno dostojanstvo in svobodo, preko odpuščanja grehov. Bistveno v krščanstvu je širiti poživljajočo in zastonjsko ljubezen Boga, z držo sprejemanja in usmiljenja do vseh, da bi se vsakdo lahko srečal z Božjo nežnostjo in imel polnost življenja.

Današnji evangelij nas sprašuje: Znamo resnično zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi naših padcev? Poklicani smo bodriti vse, ki se počutijo grešnike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Reči jim moramo Jezusove besede: Ne bojte se.‘ Očetovo usmiljenje je večje od tvojih grehov! Večje je! Ne bojte se …

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.