Sv. Andrej s Krete je ob današnjem prazniku zapisal spodnje razmišljanje, v katerem pravi, da je križ Kristusova slava in povišanje.

 

Križ je Kristusova slava in povišanje

Obhajamo praznik križa, po katerem so bile pregnane sile teme in se je na njih mesto vrnila luč. Slavimo praznik križa ter se skupaj s Križanim dvigamo v višavo, da bi si pridobili nebeške dobrine, medtem ko se spodaj pod nami oddaljuje zemlja s svojo grešnostjo. Koliko vredna in kako mogočna je posest križa; kdor ga ima, je našel zaklad. Zaklad imenujem to, kar je po imenu in zares izmed vseh dobrin najlepše in najdragocenejše. To je križ: po njem in na njem je bilo poravnano to, kar se je zahtevalo za naše odrešenje.

Če bi ne bilo križa, bi nanj ne bil pribit Kristus. Če bi ne bilo križa, bi nanj ne bilo pribito življenje.

Če bi življenje ne bilo nanj pribito, bi iz Jezusove strani ne začeli izvirati studenci nesmrtnosti, kri in voda, ki očiščujeta svet. Če bi ne bilo križa, bi ne bila raztrgana zadolžnica greha, bi ne dosegli svobode, bi ne uživali drevesa življenja in raj bi se nam ne bil odprl. Če bi ne bilo križa, bi smrt ne bila poteptana in bi podzemlje ne izpustilo iz krempljev svojega plena.

Zato je križ velika in dragocena stvar: Velika zato, ker so bile po njem vzpostavljene številne dobrine, in sicer toliko številnejše kolikor Kristusovi čudeži in bolečine zmagoslavno presegajo sleherni razum. Dragocena pa je zato, ker je križ znamenje trpljenja Boga in njegovo zmagovito odličje. Bog je na njem v trpljenju prostovoljno prestal smrt. Križ je odličje zmage, ker je bil z njim preboden hudič, premagana smrt, zdrobljeni zapahi podzemlja in križ je postal skupna rešitev za ves svet.

Križ se imenuje tudi Kristusova slava in povišanje. Križ je zaželeni kelih in pomeni dopolnitev Kristusovega trpljenja za nas. Iz Kristusovih besed je razvidno, da je križ njegova slava: Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem: in poveličal ga bo kmalu. In spet: In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. In znova: Oče, poveličaj svoje ime! Prišel je tedaj glas z neba: Poveličal sem ga in ga bom še poveličal. Slavo imenuje poveličanje, ki se je izvršilo na križu.

Križ je povišanje Kristusa. Prisluhni, kaj o tem pravi on sam: In jaz bom, ko bom z zemlje povišan, vse pritegnil k sebi. Spoznaj torej, da je bil križ za Kristusa poveličanje in povišanje.

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz govorov sv. Andreja s Krete, škofa, 10. govor o povišanju sv. križa)

Foto: M. B.

Obj.: M. B.