Krščansko življenje je preprosto: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati, ne omejiti se na branje evangelija, ampak se spraševati, na kakšen način njegove besede govorijo mojemu življenju.

Množice so hodile za Jezusom, ker so njegove besede zvenele novo. Nova se je zdela tudi oblast tistega, ki jih je izgovarjal. Te besede so se dotikale src. Mnogi so zato doumeli »moč zveličanja«, katerega so oznanjale. Bili pa so tudi nekateri, ki so za Jezusom hodili le iz koristoljubja. Njihova srca niso bila najbolj čista, morda so si zgolj želeli, da »bi bili boljši«. V dva tisoč letih se le-to ni dosti spremenilo. Tudi danes mnogi poslušajo Jezusa, pa nanj hitro pozabijo.

»Toda Jezus je še naprej govoril ljudem in jih je ljubil, ljubil je množice, vse do stopnje, da je dejal: ‘Ti, ki hodijo za menoj, ta neskončna množica, so moja mati in moji bratje.’« Pojasnil je, da so to tisti, ki poslušajo Božjo Besedo in jo udejanjajo. »To sta dva pogoja hoje za Jezusom: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati. To je krščansko življenje, nič več. Preprosto. Morda smo ga sami naredili nekoliko zapletenega s številnimi razlagami, ki jih nihče ne razume, a krščansko življenje je to: poslušati Božjo Besedo in jo udejanjati.«

To je povod, da je Jezus – kot beremo v Lukovem evangeliju – tistim, ki so mu sporočili, da ga iščejo njegovi sorodniki, odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo Besedo poslušajo in uresničujejo.« Za poslušanje Besede pa je potrebno odpreti Sveto pismo. Vendar pa nato ni dovolj samo brati, temveč poslušati. Poslušati Božjo Besedo z ušesi in s srcem pomeni brati in se vprašati: »Kaj to pove meni, mojemu srcu? S tem Bog nekaj govori tudi meni? In če, kaj je to, kar mi pravi?« Tako se naše življenje spremeni.

Jezusa so poslušali tudi njegovi sovražniki. A blizu so mu bili le z namenom, da bi našli kakšno njegovo napako. Nikoli se niso vprašali: »Kaj Bog meni pravi s temi besedami?« Bog, ne govori samo vsem, ampak tudi vsakemu posebej: »Evangelij je bil napisan za vsakogar izmed nas.« Seveda udejanjiti to, kar smo slišali, ni enostavno. Enostavneje je namreč živeti mirno, ne da bi se ukvarjali z zahtevami Božje Besede.
On je »usmiljen in odpusti vsem, vse pričakuje, kajti je potrpežljiv«: »Jezus sprejme vse, tudi tiste, ki pridejo poslušat Božjo Besedo in ga nato izdajo. Spomnimo se Juda. Rekel mu je ‘prijatelj’, in to v trenutku, ko ga je Juda izdal. Gospod svojo Besedo seje vedno in zahteva le odprto srce, da bi jo poslušali, in dobro voljo, da bi jo udejanjili

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: www.freepik.com

Obj.: L. M.