Na srečanju s papežem Frančiškom so danes bili člani zveze krščanskih organizacij za mednarodno in prostovoljno delo (FOCSIV), ki letos praznuje 50 let delovanja. Zbrane je spontano nagovoril in jim pripravljen govor izročil v branje. V njem je izpostavil tri cilje: prostovoljstvo, mir in razvoj. Spodbudil jih je, naj so še naprej »tkalci miru ter obrtniki ljubezni in razvoja«.

Zveza, v katero je vključenih  90 organizacij, »dragoceno prispeva k boju proti vsem oblikam revščine in marginalizacije, k zaščiti človeškega dostojanstva, k uveljavljanju človekovih pravic ter k spodbujanju rasti lokalnih skupnosti in ustanov« in vse to »v skladu z evangelijem in družbenim naukom Cerkve«, kar papež izpostavi takoj na začetku govora, ki ga je zbranim na avdienci izročil v branje. »Ste čudovito znamenje matere Cerkve, ki v svetu, navajenem na škandale lakote in vojn, vzbuja upanje. Vaše pričevanje je konkreten odgovor tistim, ki več ne verjamejo, je mir mogoč. S svojo predanostjo namreč dokazujete, da lahko vsak majhen vsakodnevni delček gradi velik mozaik bratstva.«

Kakšno prihodnost gradimo?

Želimo solidaren svet, v katerem se vsak čuti sprejetega in ni prisiljen opustiti svojih sanj. Po papeževih besedah ne gre za neko preprosto željo, ampak za natančno voljo, ki ga lepo izraža geslo zveze: »Svet, ki ga gradimo skupaj, s spoštovanjem do stvarstva, kar se lahko vsak človek uresniči v polnem dostojanstvu.« Sporočilo je zelo aktualno v današnjem času. »Senca tretje svetovne vojne preži na usodo celotnih narodov, kar bo imelo grozljive posledice za ljudi,« pri čemer je izpostavil predvsem starejše, ženske in otroke. »Kakšno prihodnost gradimo za nove generacije? To je vprašanje, ki bi moralo vedno spremljati odločitve na mednarodni ravni.«

Prostovoljstvo – pričevanje o ljubezni do človeštva

V nadaljevanju sveti oče izpostavi tri cilje, ki se tičejo vseh: prostovoljstvo, mir in razvoj. Biti prostovoljci v svetu danes pomeni »odločilno in pogumno znamenje odprtosti, razpoložljivosti za bližnjega, naj je blizu ali daleč«. »Kajti pogled prek meja postane nagnjenost duha k srečanju z “bližnjim”, pričevanje o ljubezni do človeštva. Prostovoljstvo temelji na globoko zakoreninjenem odnosu solidarnosti in vsi vemo, koliko revščine, nepravičnosti in nasilja je prisotnega na vseh celinah.« Zveza FOCSIV je dokaz, da smo lahko »vsi bratje«, ko objamemo vsakega človeka, ki ga Gospod postavi na našo pot. Danes je pred nami »velika priložnost, da izrazimo to, da smo bratje, da smo usmiljeni samarijani, ki sprejmejo nase bolečino neuspehov, namesto da bi netili sovraštvo in zamere« (Fratelli tutti, 77). »Tako evangeljski nauk postane vsakdanjost. In pomeni povabilo brez izključevanja: vsi bratje v človečnosti in ljubezni.«

Svet potrebuje ustvarjalce miru in ne praznih besed

Drugi cilj se nanaša na mir, ki ga vidimo »ranjenega in poteptanega v Ukrajini in mnogih krajih po svetu«. »Ko ni miru, ko prevladajo “razlogi” sile, ljudje trpijo, družine so razdeljene, najšibkejši so prepuščeni sami sebi. Že več mesecev smo priča podobam uničenja in smrti. Mir v pravičnosti je nujen pogoj za dostojanstveno življenje, za skupno gradnjo boljše prihodnosti.« Prostovoljci FOCSIV so poklicani gojiti mir v svojih srcih in ga deliti z vsemi, ki jih srečajo pri svojem delu. »To je najpomembnejši dar, ki ga lahko ponesete s sabo, kamor koli se podate, kajti svet ne potrebuje praznih besed, ampak prepričljive pričevalce, ustvarjalce miru, ki so odprti za dialog brez izključevanja in manipuliranja.«

Vlagati v človekov razvoj in dobro življenje

Tretji cilj je razvoj. »Vsak človek, vsak narod potrebuje osnovne pogoje za dostojno življenje: poleg miru so to tudi bivališče, zdravstveno varstvo, izobraževanje, delo, dialog in medsebojno spoštovanje med kulturami in verstvi.« Spodbujanje človekovega razvoja ostaja delo, ki se mu moramo posvetiti z razpoložljivostjo, odločnostjo, ustvarjalnostjo in ustreznimi sredstvi. Le celostni razvoj osebe in okolja, v katerem živi, omogoča razvoj dobrega življenja, tako osebnega kot družbenega, mirnega in odprtega za prihodnost. »Toda pomislimo, koliko mladih je danes prisiljenih zapustiti domovino v iskanju dostojnega življenja; koliko moških, žensk in otrok se sooča z nečloveškimi potovanji in najrazličnejšim nasiljem, da bi poiskali boljši jutri; koliko jih še vedno umira na poteh obupa, medtem ko se o njihovi usodi razpravlja ali se od njih obrača stran! Prisilne migracije – zaradi bežanja pred vojnami, lakoto, preganjanjem ali podnebnimi spremembami – so največje zlo te dobe, ki ga bomo lahko odpravili le z zagotavljanjem resničnega razvoja v vseh državah.«

Papež ob koncu člane FOCSIV spodbudi, naj so še naprej »tkalci miru in obrtniki ljubezni in razvoja«, naj nadaljujejo hojo po poteh sveta in skrbijo za brate, pri tem pa se zavedajo, da »živeti brezbrižno pred bolečino drugega ni mogoča izbira; ne smemo dopustiti, da kdorkoli ostane na obrobju življenja« (Fratelli tutti, 68).


Vir: Vatican news

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ