Hiša molitve

Kakor potrebuje družina za svoj dom, prostor za bivanje, tako si verni želimo tudi svoj prostor, svetišče, kjer bi lahko skupaj častili Boga, se mu zahvaljevali in ga prosili. Zato so verniki vseh časov postavljali svoja svetišča. Kristjani še toliko bolj, ker nam cerkev ni le prostor zbiranja in bogoslužja, ampak je za nas tudi hiša božja, kjer je v tabernaklju med nami navzoč živi Bog, Jezus Kristus pod podobo kruha. On sam je zatrdil, da ostane z nami vse dni do ko konca sveta. Zato cerkev ni le dragocena in umetniško izdelana stavba, ampak je prebivališče živega Boga med ljudmi. Njena arhitektura hoče dvigati tudi našega duha k Bogu in svojim zvonikom nam kot z dvignjenim prstom kaže proti nebu, proti večnosti. In zvonovi niso zato, da bi merili čas ali obveščali o veselih in žalostnih dogodkih, ampak najprej zato, da kličejo k bogoslužju in molitvi. Njihov glas vabi, da bi se spomnili Boga in želeli prisluhniti, kar nam hoče povedati v tem dnevu.

Naši predniki so za cerkve žrtvovali veliko časa, dela in sredstev. Tudi danes lahko rečemo, da so naše cerkve lepo urejene in vzdrževane, za kar gre zahvala duhovnikom in vernikom.

Slomšek je rad poudarjal, da sta »lepa cerkev in prostorna šola cele fare čast in hvala, pa tudi korist.«

Namen in smisel vsake cerkve pa je, da kristjane združuje v občestvo in jih povezuje z Bogom.

Mnogim danes obisk bogoslužja, zlasti svete maše, ne pomeni več veliko in ne čutijo potrebe in možnosti, da bi tu zajemali duhovno hrano za svoje življenje ali pa ne znajo več povezati svetišča z vsakdanjim življenjem. Slomšek pa nas spominja, da je tudi naš dom v neki meri svetišče, da naj se prenaša iz cerkve duhovno življenje tudi domov. Pravi: »Poglejte, kako prijazno svetilka pred oltarjem gori – veselo v hiši božji sveti, četudi zunaj črna tema svet pokriva ali burja hrumi. Ali kaj pri vaši hiši lepa luč domače pobožnosti sveti? … Hiša brez molitve je kot polje brez dežja. Kjer gospodar le grmi in kolne, pa malo moli, tam sv. Duh ne prebiva …«

Ob skrbi za urejenost svetišča pa ne pozabimo graditi notranjega občestva Cerkve ter ga uresničevati v molitvi in življenju. Naj blaženi Anton Martin Slomšek to izprosi pri nebeškem Očetu.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Getty images

Obj.: HŠ