Sorodstvene vezi so zelo pomembne in večina je ponosna na svoje prednike. Mnogi se trudijo, da bi sestavili svoje družinsko deblo in z velikim
veseljem pripovedujejo o svojih potomcih, katerim dolgujejo vso zahvalo
ne le za to, kar se vidi v določenih stavbah in posestvih, ki so jih zapustili,
ampak predvsem za dobro ime. Kdor ima močne korenine, ta se zaveda, da še vedno srka iz njih življenjski sok in se lahko zanaša na trdnost svojega rodu.

Tudi Jezus je to vedel, zato je bil ponosen na svojo mater Marijo in na Jožefa. Vendar je ob neki priložnosti, ko so ga pismouki izzivali, izkoristil priložnost in jim rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

Z Jezusom so se začeli drugačni časi: rodovne vezi so sicer pomembne, a ne dovolj močne, da bi lahko ustvarile pravo medsebojno razumevanje in zaupanje ne le med sorodniki, ampak z vsem človeštvom. V nebesih imamo Očeta, ki nas je ustvaril in z nami stkal zelo močne ljubezenske vezi, ki presegajo krvno sorodstvo. Te vezi so zgrajene na drugačnih temeljih, na popolni ljubezni, ki ne postavlja nobenih pogojev. Potrebna je le močna vera v osebo, ki je te vezi postavila in jih sedaj vzdržuje. To ni mogel narediti človek, tudi najsposobnejši ne, kajti gre za stvari, ki nas presegajo. Zanašamo se lahko samo na Boga, ki je naš Stvarnik in hkrati naš odrešenik.

Jezus je bival med nami kot človek z enim samim namenom: da bi nam konkretno pokazal, kako nas ima Bog rad. Če bi bila naša ljubezen popolna, potem Jezusa ne bi potrebovali. Vsi pa vemo, da smo samo ljudje, s številnimi napakami, slabostmi in grehi. Zato potrebujemo Boga, ki nas ima rad kljub naši grešnosti.

»Kdor izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati!« je Jezus rekel svojim poslušalcem. To pomeni, da moramo tudi sami kaj narediti, da bomo Božjo ljubezen lahko zares občutili. Treba je preseči svojo omejenost, treba se je odpreti Božji milosti, treba je sprejeti Boga kot tistega, ki nas je ustvaril in nam hkrati zaupal poslanstvo.

Ljubezen navadno išče konkreten odgovor. Sebičnost in iskanje osebnih privilegijev tukaj nimata pravega mesta.

Kdor hoče biti dobro orodje v Božjih rokah, se mora dati na razpolago in vsak dan iskati Božjo voljo. Šele ko smo z Bogom na isti valovni dolžini, lahko gremo v svet in delimo z drugimi mir, odpuščanje, dobroto in ljubezen. To namreč ni naše, ampak Božji dar, ki ga je treba deliti.


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Getty image

Obj.: HŠ