Sveti oče mladim: Kakšne so vaše sanje za današnji in jutrišnji svet?
Vatikansko dvorano Pavla VI. so danes, 28. novembra, dopoldne napolnili učenci in učitelji, ki so se udeležili srečanja o vzgoji za mir in skrb, ki ga je organizirala italijanska mreža Šole za mir. Po programu, bogatem z nagovori, pričevanji in glasbo, se jim je pridružil papež Frančišek ter jih spodbudil k »velikim sanjam«. Vprašajo naj se, kakšne so njihove sanje za današnji in jutrišnji svet, ter jim za pomembna zgleda postavil Janeza XXIII. in Martina Luthra Kinga.
Asiški sanjač, ki je navdušil mnoge
Sveti oče je izpostavil vrsto dejavnosti in pobud, ki so del vzgojnega programa za mir in skrb in ki se bodo sklenile s Pohodom za mir iz Perugie v Assisi 2023. »Assisi je postal svetovno središče za spodbujanje miru,« je dejal papež in spomnil, da je k temu prispeval karizmatični mladenič iz Assisija, brezskrben in neubogljiv, po imenu Frančišek, ki je zapustil družino in bogastvo, da bi sledil Gospodu. »Ta mladi sanjač je tudi danes vir navdiha za mir, bratstvo, ljubezen do ubogih, ekologijo in ekonomijo. Skozi stoletja je sveti Frančišek navduševal mnoge osebe, kakor je navdušil tudi mene, ko sem kot papež želel prevzeti njegovo ime,« je dejal sveti oče.
Drugi se me vedno tiče
Vzgojni program »Za mir, s skrbjo«, ki mu sledijo Šole za mir, se želi odzvati na poziv k oblikovanju globalnega vzgojnega dogovora, ki ga je papež pred tremi leti namenil vsem zaposlenim na vzgojno-izobraževalnem področju, da bi postali »pospeševalci vrednot skrbi, miru, pravičnosti, dobrega, lepega ter sprejemanja drugega in bratstva« (Video sporočilo, 15. oktober 2020). Na poziv se niso odzvale le katoliške šole, univerze in organizacije, ampak tudi javne in laične institucije ter ustanove drugih verstev, kar papeža Frančiška – kot je dejal – razveseljuje.
»Da bi bil mir, kot pravi vaše geslo, je treba “skrbeti”. O miru pogosto govorimo, ko se počutimo neposredno ogrožene, kot v primeru morebitnega jedrskega napada ali vojne pred našim pragom. Prav tako se zanimamo za pravice migrantov, če imamo kakšnega sorodnika ali prijatelja, ki se je izselil. V resnici se nas mir vedno tiče! Kakor se nas vedno tiče drugi, brat in sestra. In zanj in zanjo moramo poskrbeti.«
Samarijan sledi sočutju
Najboljši zgled skrbi za drugega je po papeževih besedah Samarijan iz evangelija, ki je priskočil na pomoč neznanemu človeku, ki ga je našel ranjenega ob poti. »Samarijan ni vedel, ali je ta nesrečnež bil dober človek ali podlež, ali je bil bogat ali reven, izobražen ali neuk, Jud, Samarijan kot on ali pa tujec; ni vedel, ali si je to nesrečo sam priklical ali ne. Evangelij pravi: ”Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil” (Lk 10,33). Tudi drugi pred njim so ga videli, a so šli naprej po poti. Samarijan pa si ni zastavljal veliko vprašanj, ampak je sledil svojemu sočutju.«
Pričevalci miru v današnjem času
Tudi v današnjem času lahko naletimo na dragocena pričevanja ljudi ali ustanov, ki si prizadevajo za mir in skrbijo za ljudi v stiski. Papež je spomnil na Nobelove nagrajence za mir, a tudi na številne neznane ljudi, ki si tiho prizadevajo za ta namen. Posebej pa je izpostavil dva pričevalca: svetega Janeza XXIII. in Martina Luthra Kinga
Janeza XXIII. se je imenovalo »dobri papež« in tudi »papež miru«, ker je v tistih težkih šestdesetih letih, zaznamovanih z velikimi napetostmi, objavil znano in preroško okrožnico Pacem in terris (Mir na zemlji). Naslednje leto bo minilo 60. let od njene izdaje in danes je »izredno aktualna«, kot je poudaril Frančišek. »Papež Janez se obrača na vse ljudi dobre volje in prosi za mirno rešitev vseh vojn z dialogom in razorožitvijo. To je bil poziv, ki je pritegnil veliko pozornosti v svetu, daleč onkraj katoliške skupnosti, saj je odražal potrebo vsega človeštva, ki je navzoča tudi danes. Zato vas vabim, da okrožnico Pacem in terris preberete in preučite ter sledite tej poti za zaščito in širjenje miru.«
Nekaj mesecev po izidu te okrožnice je nek drugi prerok našega časa, Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir leta 1964, izrekel zgodovinski govor, v katerem je rekel: »Imam sanje.« V ameriškem kontekstu, močno zaznamovanem z rasistično diskriminacijo, je v vseh ustvaril sanje s predstavo o svetu pravičnosti, svobode in enakosti. Dejal je: »Imam sanje, da bodo moji štirje majhni otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi njihove kože, ampak po dostojanstvu njihove osebe.«