Ali si ti tisti, ki mora priti

Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?“ je Janez Krstnik po učencih spraševal Jezusa.

Jezus mu ni odgovoril s teoretičnim utemeljevanjem svojega poslanstva, ampak mu je povedal, kaj se dogaja: „Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij.“

Ko se je v Janeza naselil dvom, se je z vprašanji obrnil na Jezusa. Tudi nam v naši veri ni prizanešeno z dvomi. Kakor Janez se tudi mi s svojimi vprašnji lahko obrnemo na Jezusa. Brez strahu in brez bojazni. Naši dvomi in naša vprašanja ne bodo deležni obsodbe ali zavrnitve. Bog namreč ne obsoja in ne zavrača. Bog sliši in odgovarja. Dobili bomo odgovore, ki bodo potrdili našo vero. Potrebno je samo odpreti uho in srce, pa bomo tudi mi doživeli, da slepi spregledujejo, gluhi slišijo…

Janez Krstnik v današnjem evangeliju doživlja stisko. Okrog sebe nima učencev in ljudje se več ne zatekajo k njemu, ampak je zaprt v ječi. Ve, da ne more pričakovati nič dobrega. Krstnik je oznanjal Odrešenika, mu pripravljal pot,
sedaj pa ga v ječi mučijo bistvena vprašanja.
Zato si postavlja temeljno vprašanje: je ta, »ki mora priti«, pravi? Podobne trenutke krize poznamo tudi iz življenja svetnikov, ko so doživljali skušnjave o
smislu življenja, se pravi o bistvenih stvareh človeškega bivanja. Mučila jih je skušnjava, da njihovo delo nima pravega pomena, pogosto pa se jim je zdelo, da se jim Bog ne odziva. Poznali so »temno noč« Božje odsotnosti in puščavo njegovega molka. Vendar velja, da bo moral vsakdo, kdor se odpravi na pot za Gospodom, vedno pričakovati kakšno presenečenje: Bog ne bo tak, kakršnega mi pričakujemo, zato Boga srečamo samo v ponižni veri, in ko se mu prepustimo, da se nam bliža po poteh, ki si jih ne moremo niti zamišljati.
Janez Krstnik je največji »med rojenimi od žená«, pravi sam Jezus.
Zakaj? Tudi zato,  ker postavlja vprašanje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Ne želi si ustvariti svoje podobe Boga in ne želi si izoblikovati svojega malika, ampak ostaja odprt. Poslušen je Drugemu. Prav njegova izkušnja nam pove, da Boga ni mogoče opisati ali »ujeti« v naš miselni koncept, ampak se vedno »izmuzne« našim opisom. Bog je večji od našega koncepta in neskončno presega našo misel.

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Pears2295/Getty images

Obj.: HŠ