V okviru multimedijskega projekta Skrivnosti Vatikanskih muzejev predstavljamo delo ključarja. Vsak dan ob zori in mraku odklene in zaklene vrata vseh razstavnih prostorov, pri čemer prehodi okoli sedem kilometrov.
2798 ključev
Njegovo delo se začne malo po 5. uri zjutraj, ko odpre vrata sobe, kjer je shranjenih 2798 ključev, ki odpirajo 11 oddelkov Vatikanskih muzejev. V prostoru so zagotovljeni pogoji, ki preprečujejo nastanek rje na ključih. Le-te vsak teden preizkusijo in preverijo delovanje ključavnic. Vsak ključ ima od ene do pet kopij.
Trije najpomembnejši ključi
»Obstajajo trije ključi, ki so pomembnejši od drugih: številka 1 odpira znamenita vrata ob izhodu iz Vatikanskih muzejev; najstarejši je ključ številka 401, ki tehta približno pol kilograma. Izdelan je bil leta 1700 in odpira vrata muzeja Pio-Clementino, ki je prvo jedro Vatikanskih muzejev; najdragocenejši je edini ključ, ki ni oštevilčen: skovan je bil leta 1870, odpira pa vhod v Sikstinsko kapelo, kjer od leta 1492 poteka konklave,« je razložil Gianni Crea, ki opravlja delo ključarja Vatikanskih muzejev od leta 1999.
Ključ brez številke
Ključ Sikstinske kapele je shranjen v sefu v zapečateni ovojnici, ki jo sopodpiše vodstvo Vatikanskih muzejev. Vsako jutro obred, s katerim ga vzamejo iz kuverte, prikliče v spomin čar preteklih stoletij in zgodovinsko povezavo med ključarji – danes to službo opravlja enajst oseb – in nekdanjim t.i. »maršalom konklava«, ki je bil imenovan tudi »varuh svete rimske Cerkve«: njemu je bila vse do leta 1966 zaupana naloga, da zapečati vse dostope do Sikstinske kapele, kadar so bili v njej zbrani kardinali, ki so volili novega papeža.
500 vrat in oken
Ključar se ob zori sam odpravi na pot, ki jo potem ponovi ob sončnem zahodu. Drug za drugim odpre petsto vrat in oken v muzejskih oddelkih, ki so na ogled obiskovalcem. Najprej odklene težka vrata muzeja Pio-Clementino.
Skriti seizmografi
Pot nadaljuje skozi najstarejši del vatikanske zbirke vse do knjižnice in Rafaelovih stanc. Ključar pozna vse skrivnosti Vatikanskih muzejev, kot so na primer preprosti seizmografi, skriti v stenah dvorane Brezmadežne, ki jo je v 19. stoletju poslikal Francesco Podesti: z njimi so nadzorovali stabilnost stavbe ob morebitnih potresnih sunkih.
Navdih za Michelangela
Snop svetlobe iz svetilke razkriva lepoto fresk in kipov ter podrobnosti, ki jih oko pri belem dnevu, ko je muzej poln ljudi, le stežka opazi: npr. upognjena roka v sklopu Laokoontove skupine, s katero se je leta 1506 začela papeška zbirka. Ob tem kipu se je navdihoval tudi Michelangelo, ko je v Sikstinski kapeli slikal podobo Kristusa Sodnika.
Leonardovo bivanje v Vatikanu
Pot se nadaljuje mimo Apoksiomenosa do sob, kjer je bival Leonardo da Vinci, po Bramantejevem stopnišču, ki je nesporna arhitekturna mojstrovina. Z vrha se razprostira pogled na Vatikan z vodnjakom v obliki galeje – njeni topi ne streljajo ognja, temveč vodo, ki je simbol miru. Ključar zatem pride v galerije svečnikov in tapiserij, kjer odpre okna, ki razkrivajo lepoto botanične umetnosti vatikanskih vrtov.
Pogled na Italijo iz Rima
Na starodavnem hodniku z zemljevidi se oko zaustavi ob nenavadni, na glavo obrnjeni upodobitvi Sicilije in Kalabrije. Razlog za takšen prikaz je v tem, da sta opazovani iz Rima na dveh izmed 40 velikanskih zemljevidov, ki se razprostirajo na 120 metrih največjega topografskega prikaza Italije, ki je bil kdaj koli narejen, od severa proti jugu, z izjemnimi podrobnostmi. Njegovo izdelavo je papež Gregor XIII. naročil najboljšim krajinarjem 16. stoletja.
Kamni z Lune
Ključar pot nadaljuje v prostor, ki ohranja spomin na »velik skok za človeštvo«. V spodnjih galerijah so namreč razstavljeni delci luninih kamnov z odprave Apollo 11, ki jih je predsednik ZDA Richard Nixon podaril papežu, skupaj z vatikansko zastavo, ki so jo astronavti 20. julija 1969 ponesli v vesolje.
Kleti in podstrešja
Ključar Vatikanskih muzejev mora vsak dan preveriti tudi prostore, ki so zaprti za javnost. Med njimi so podzemna skladišča, ki hranijo anonimne portrete iz rimske dobe, depoji in podstrešja, kjer so varuhi skozi stoletja na stenah z grafiti in napisi s svinčnikom pustili sledove svojega obiska.
Zadnja vrata: Sikstinska kapela
Okoli 7. ure zjutraj pridejo na vrsto najbolj pričakovana vrata: iz lesa, z medeninastim ročajem v obliki črke S. »S« kot »skrivnost«; Sikstinska kapela, kjer potekajo volitve Petrovega naslednika.
