Blagoslovljena ti med ženami

Poslušali smo, kako Marija pohiti k sorodnici Elizabeti. V tej božji besedi odkrivam, kako je za življenje v veri potrebno srečevanje in dialog. Čeprav na videz preprosto srečanje med dvema materama, pa to srečanje govori o mnogih stvareh. Kaj vse se zgodi?

– Srečata se starejša Elizabeta in mlado dekle Marija, (srečanje dveh generacij, kjer naredi pot Marija, korak do nje pa Elizabeta). Elizabeta se je veseli in deli svojo izkušnjo z njo.
– Srečata se nerodovitna in šele zaročena, (dva svetova, dve izkušnji, za oba je prostora v veri).
– Srečata se stara in nova zaveza, (Elizabeta, mati preroka, Marija mati Odrešenika).

Današnji evangelij nam govori, kako pomembno za vero je srečevanje in dialog. A dialog prav o veri. Mogoče je naša vera, vera našega naroda tako šibka tudi zato, ker se o veri tako malo pogovarjamo. Poznamo pogovore o politiki, kritiziramo drug drugega, pripovedujemo razne zgodbe, a o veri sami zlepa ne steče pogovor. Pravzaprav je nemogoče rasti v katerem koli poklicu, ne da bi o tem, kar v njem delamo, delili z drugim.

Naj bo neposredni čas pred božičem priložnost, da o veri resnično spregovorimo. Pa ne z obsojanjem enega ali drugega sveta, ampak s podelitvijo. Gotovo sta se najprej pogovarjala o vsem Jožef in Marija, šele potem Elizabeta in Marija.

Pogosto je tako boleč razkorak med dvema svetovoma, svetom mladih in starejših, otrok in staršev. Nedvomno bi radi starejši najprej, da mlajši spoštujejo nas, a pot vzgoje gre prek zgleda. Najprej mora učitelj spoštovati učenca, da lahko učenec spoštuje učitelja. Najprej se moramo odrasli približati otroku, da se bo znal otrok približati odraslemu.

Koliko bogastva v enem preprostem srečanju! Res se vedno znova potrjuje tudi to, kar je zapisal že sv. Pavel, da vera raste iz pričevanja, se pravi iz pripovedovanja, iz pogovarjanja o veri, pa nam gre žal tako težko z jezika. Tudi tu drži pregovor: »Česar je polno srce, to usta govore.

Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Pears2295/Getty images

Obj.: HŠ