Po podatkih fundacije »Pomoč Cerkvi, ki trpi« je bilo letos v različnih državah umorjenih 12 duhovnikov in 5 redovnic, v Afriki pa je bilo ugrabljenih 42 duhovnikov in 9 redovnic. Največje število ubojev in ugrabitev je v Nigeriji. Zaskrbljujoče so tudi razmere v Nikaragvi.

Papeška fundacija »Pomoč Cerkvi, ki trpi« je v zadnjem poročilu o zatiranju kristjanov zaradi vere v obdobju 2020–2022 ugotovila, da je v letošnjem letu bilo ubitih, ugrabljenih ali aretiranih več kot sto duhovnikov in posvečenih oseb. Življenje je izgubilo dvanajst duhovnikov, od tega štirje v Nigeriji, trije v Mehiki, kjer so jih ubili pripadniki narkokartelov, in dva v Demokratični republiki Kongo. Življenje je izgubilo tudi pet redovnic, od tega dve v Južnem Sudanu, ostale tri pa na Haitiju, v Mozambiku in Demokratični republiki Kongo.

O nekaterih ugrabljenih še vedno ni sledi

Letos je bilo v različnih državah ugrabljenih 42 duhovnikov, od katerih jih je bilo 36 izpuščenih. V Nigeriji je bilo 28 ugrabitev, decembra tri, julija pa sedem. Trije od ugrabljenih so bili umorjeni, o dveh duhovnikih pa ni ničesar znanega. Eden od njiju je p. Hans Joachim Lohre, nemški misijonar, ki je bil novembra ugrabljen v Maliju. Od leta 2019 pa še vedno pogrešajo p. Joela Yougbareja iz Burkina Fasa in p. Johna Shekwoloja iz Nigerije. Za Nigerijo je Kamerun država z največ ugrabitvami, in sicer šestimi. Septembra je bilo istočasno ugrabljenih pet duhovnikov, ki so jih izpustili pet tednov pozneje. Eden najbolj nasilnih krajev v Srednji Ameriki je postal Haiti: tolpe so ugrabile pet duhovnikov, ki so jih pozneje vse izpustili. Po en duhovnik je bil ugrabljen in nato izpuščen v Etiopiji in na Filipinih.

Versko preganjanje v porastu

Alessandro Monteduro, direktor organizacije »Pomoč Cerkvi, ki trpi« za Italijo, je za Vatican News pojasnil, da so na svetovni ravni kristjani najbolj diskriminirani in včasih preganjani v Afriki, zlasti v Sahelu, Čadu, Nigru, Maliju, Burkina Fasu in Nigeriji. V Južni Aziji izstopajo Indija, Pakistan in Mjanmar. Do primerov prisilnega pridrževanja pa prihaja tudi v Severni Koreji in na Kitajskem. V 24 državah, v katerih se izvaja versko preganjanje, se je bistveno povečalo zatiranje kristjanov in tudi vseh verskih manjšin. Na primer v Burkina Fasu humanitarne organizacije ne morejo pridi na 60 % državnega ozemlja, saj je pod nadzorom teroristov, krščanske skupnosti pa so bile prisiljene zapustiti kraje, kjer so živele, ali pa so odšle v sosednje države.

Skoraj 8000 kristjanov ubitih iz sovraštva do vere

Monteduro je dejal, da na območjih verskega preganjanja živi okoli 400 milijonov kristjanov. Med letoma 2021 in 2022 je bilo iz sovraštva do vere ubitih skoraj 8000 kristjanov. Krščanstvo namreč vsebuje tudi socialno pravičnost, ki je nezaželena in moteč element tistim, ki se pridružujejo paraterorističnim skupinam. Monteduro ugotavlja, da je strašljiva zlasti dejavnost misijonarjev, saj širijo ljubezen, prispevajo k oblikovanju ozračja sloge, kar pa ne ustreza ideji o družbi, ki jo hočejo vzpostaviti džihadisti. Misijonarji so dojeti kot mirovniki, ki vzpostavljajo poti dialoga in so blizu Zahodu in njegovim vrednotam.

Aretacije duhovnikov v Ukrajini

V letu 2022 je bilo pridržanih vsaj 32 duhovnikov, domnevno kot način ustrahovanja in uporebe sile. Zadnji primeri se nanašajo na štiri duhovnike ukrajinske grkokatoliške Cerkve, ki so delovali v Ukrajini na ozemlju, okupiranem s strani ruske vojske. Bili so aretirani med opravljanjem pastoralnih dejavnosti. Dva od njiju sta bila kasneje izpuščena in odpeljana na ukrajinsko ozemlje, druga dva pa sta še vedno v priporu in bi lahko bila obtožena terorizma, obstaja pa tudi možnost mučenja v zaporu.

Zaskrbljujoče razmere v Nikaragvi

Po Montedurovih besedah so zelo zaskrbljujoče razmere v Nikaragvi, kjer je bilo aretiranih ali pridržanih sedem duhovnikov, dva semeniščnika, diakon in škof v Matagalpi. Monsinjor Rolando Alvarez, ki je trenutno v hišnem priporu, se bo 10. januarja moral zglasiti na sodišču zaradi »ogrožanja nacionalne integritete«. V Eritreji pa so pred dvema mesecema zaprli škofa in dva duhovnika, česar oblasti niso pojasnile. V Mjanmaru so med protesti proti režimu aretirali duhovnika, v Etiopiji pa je bilo med konfliktom v Tigraju konec leta 2021 aretiranih več redovnic in dva diakona, vendar so jih leta 2022 izpustili.


Vir: Vatican news

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ