Sinoda, priložnost za globoko prenovo Cerkve

V torek, 17. januarja 2023, se je preko spleta začel tečaj o sinodalnosti, ki ga organizira Center Evangelii Gaudium Univerzitetnega inštituta Sophia iz Loppiana v sodelovanju z generalnim tajništvom sinode. Med govorniki je bil tudi kardinal Mario Grech, generalni tajnik škofovske sinode, ki je predstavil knjigo papeža Frančiška z naslovom »Hoditi skupaj. Besede in razmišljanja o sinodalnosti«, ki je izšla pred nekaj tedni.

Predavanje kardinala Maria Grecha

Besedilo, ki ga je uredilo generalno tajništvo sinode, je izšlo v previdnostnem trenutku za sinodalno pot 2021-2024: v trenutku, ko bo po končani fazi posvetovanja Božjega ljudstva v krajevnih Cerkvah po vsem svetu – posvetovanje, na podlagi katerega je nastal Delovni dokument za celinsko etapo – v prihodnjih mesecih potekalo sedem celinskih zasedanj, katerih naloga bo ponovno pregledati temo sinodalne poti na podlagi kulturnih kontekstov in pastoralnih potreb na njihovih specifičnih področjih.

Medtem ko se celine pripravljajo na to pomembno srečanje, ki je v zgodovini sinode popolnoma brez primere, bo lahko ta zbirka papeževih govorov koristna pri pripravi in obhajanju teh zasedanj. Ponuja nam namreč celosten pogled na govore svetega očeta, v katerih v skoraj desetih letih pontifikata celotni Cerkvi – z neposrednim jezikom pastirja in globino človeka vere – ponazarja, kaj je sinodalnost in kaj ni sinodalnost, ter hkrati nudi konkretne napotke, da bi lahko rasli kot sinodalna Cerkev v tretjem tisočletju.

Teologija svetega očeta ni akademska teologija ali teologija »za mizo« (če uporabimo izraz, ki ga je tudi sam uporabil ob nekaterih priložnostih), ampak klečeča teologija, za katero vsekakor ni značilna sistematičnost, ampak je priložnostne narave (podobno kot je bila teologija cerkvenih očetov). In vendar, če po vrstnem redu razporedimo njegove govore na temo sinodalnosti, se pokaže dobro prepoznavna zlata nit: v njih najdemo nekatere stalne poudarke, ki predstavljajo izvorna jedra njegovega razumevanja sinodalnosti. Hkrati pa lahko opazimo postopen razvoj, ki nam pomaga videti, kako se je tema v letih njegovega pontifikata razvijala v skladu s potjo, ki jo je naredila Cerkev in Cerkve.

V uvodu, ki sem ga napisal na začetku knjige, sem želel ponuditi preproste smernice za branje teh govorov ter predlagati tri tematske poudarke, v upanju, da bodo v pomoč bralcem, zlasti tistim krščenim moškim in ženskam, ki – ne glede na svojo stopnjo izobrazbe in udejstvovanje v Cerkvi – želijo biti bolj v soglasju na sinodalni poti, ki poteka, pri čemer jim lahko pomagajo besede svetega očeta. Ti trije poudarki so naslednji: tema razločevanja; poslanstvo pastirjev; postopnost poti.

Na tem mestu ne bom podrobno obravnaval teh tematik, ampak želim razviti vidik, ki je z njimi povezan in ki po mojem mnenju odločilno zaznamuje »sinodalni nauk« papeža Frančiška: pozornost na duhovno razsežnost sinodalnosti. Natančneje: na neločljivo duhovno in pnevmatološko razsežnost sinodalnosti, saj krščanska duhovnost zajema svojo specifično identiteto iz delovanja Svetega Duha v posameznikih in skupnostih.

Močno je, kako pogosto papež Frančišek v svojih govorih, ki so zbrani v knjigi, omenja Svetega Duha. Ob uradnem odprtju sinodalne poti 9. oktobra 2021 v Rimu je sveti oče poudaril to, kar je vztrajno zatrjeval že od začetka svojega pontifikata: »Sinoda ni parlament, […] ni raziskava o mnenjih; sinoda je cerkven trenutek in protagonist sinode je Sveti Duh. Če ni Duha, ne bo sinode. […] Sinoda nam ponuja priložnost, da bi postali Cerkev poslušanja: da bi si vzeli premor med svojimi ritmi, da bi ustavili pastoralne skrbi, da bi se zaustavili in prisluhnili. Poslušati Duha v adoraciji in molitvi. […] Dragi bratje in sestre, naj bo ta sinoda čas, ki ga napolnjuje Duh!  […] Sveti Duh je tisti, ki nas vodi tja, kamor želi Bog, in ne kamor bi nas vodile naše ideje in osebni okusi.«

se nadaljuje

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ