Boga je potrebno vsak dan znova prositi za milost, da bi razumeli njegovo voljo, za milost, da bi ji sledili, in za milost, da bi jo izpolnili vse do konca. Postava je bila nekoč sestavljena iz predpisov in prepovedi, krvi volov in kozlov, starodavnih daritev, ki niso imele ne moči, da bi odvzemale grehe, ne moči, da bi prinašale pravico. Potem je na svet prišel Kristus. Ko je šel na križ, nas je s tem dejanjem enkrat za vselej opravičil. Pokazal nam je, katera žrtev je Bogu najbolj prijetna: ne žrtvovanje živali, ampak darovanje lastne volje, da bi izpolnili Očetovo voljo. O vsem tem nam govorijo svetopisemski odlomki današnjega dne.

Poslušnost Božji volji je eno izmed jeder vere. Za kristjana pomeni pot svetosti. Preko tega se uresničuje Božji načrt, Božje zveličanje. A nasprotovanje se je začelo že z Adamovo neposlušnostjo v raju: Tista neposlušnost je prinesla zlo celemu človeštvu. Tudi grehi so dejanja neposlušnosti Bogu, neizpolnjevanja Božje volje. A Gospod nas uči, da je to pot in da ni druge. Ta pot se začenja z Jezusom, v nebesih. Na zemlji pa se začenja z Marijo, ki je angelu odgovorila, naj se zgodi Božja volja: In s tistim ‘da’ Gospodu je Gospod začel svojo pot med nami.

Ni lahko izpolnjevati Božje volje. Ni bilo lahko za Jezusa, ki je bil skušan v puščavi in tudi na vrtu Getsemani, kjer je z mukami v srcu sprejel trpljenje, ki ga je čakalo. Ni bilo lahko za nekatere učence, ki so ga zapustili, ker niso razumeli, kaj pomeni izpolnjevati Očetovo voljo. In ni lahko za nas, glede na to, da so nam vsak dan na pladnju ponujene številne možnosti. Takrat se lahko vprašamo, kako naj izpolnimo Božjo voljo, in prosimo za milost, da bi to tudi želeli storiti.

To, kar dela človeka velikega pred Bogom, ni poklic, stan, položaj ali bogastvo, ampak ponižna zvestoba pred Njim. Lahko je duhovnik, mož, žena ali samski, največji revež ali mogočni kralj. Svetniki rastejo iz vseh družbenih slojev. Pred Bogom nas dela velike skladnost naše volje z Božjo voljo. Tako. Program imamo. Marija nas podpira in prosi za nas. Pogumno naprej, naš cilj je živi Bog.

Zato se kar vprašajmo: Molim, da bi mi Gospod dal željo, da bi izpolnil njegovo voljo, ali iščem kompromise, ker se Božje volje bojim? Pomembno je moliti, da bi spoznali Božjo voljo glede sebe in svojega življenja, glede odločitev, ki so pred nami, glede tega, kako ravnati. To sta molitev za to, da bi si želeli izpolnjevati Božjo voljo, in molitev, da bi jo spoznali. Ko pa enkrat spoznam Božjo voljo, mora slediti še molitev, da bi jo tudi zares izpolnil: Da bi izpolnil tisto voljo, ki ni moja, ki je Njegova. To ni lahko.

Moliti, da bi si želeli slediti Božji volji; moliti, da bi spoznali Božjo voljo; in – ko jo enkrat poznamo – moliti, da bi šli naprej z Božjo voljo. Gospod naj nam vsem da milost, da bi nekega dne o sebi lahko slišali tisto, kar je dejal o množici, ki je hodila za njim, ki je sedela okoli njega, kot smo slišali v današnjem evangeljskem odlomku: ‘Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.‘ Z izpolnjevanjem Božje volje postanemo člani Jezusove družine, postanemo mati, oče, sestra, brat.


Zapisal: Ervin Mozetič

Foto: Rattanakun

Obj.: HŠ