Izšla knjiga o učenju papeža Frančiška: »Pastir«

Francesca Ambrogetti, nekdanja odgovorna urednica agencije Ansa v Argentini, in Sergio Rubin, odgovorni urednik častnika El Clarin, tokrat že drugič prihajata na knjižne police s knjigo o liku Jorgeja Maria Bergoglia. Leta 2010 sta skupaj izdala knjigo »Jezuit« in v njej predstavila kardinala nadškofa Buenos Airesa, v tokratni knjigi »Pastir« pa je v ospredju učenje papeža Frančiška, izzivi, s katerimi se je soočal v desetih letih pontifikata, in načini, s katerimi bi v prihodnosti oživili oznanjevanje evangelija. Kot pravi sam papež: zmanjšati vatikanski centralizem, odstraniti pedofilijo in se zoperstaviti ekonomski korupciji. Gre za program vodenja, ki so ga »določili« kardinali med generalnimi kongregacijami tik pred konklavom.

V ospredju vrsta tematik

Uvodne besede v knjigo z devetnajstimi poglavji na 346-ih straneh je napisal papež Frančišek, ki avtorjema priznava »veliko vztrajnost«. Novinarja analizirata papeževe intervjuje, ki so redno izhajali v zadnjih desetih letih, ter na ta način predstavita njegovo učenje. Obravnavanih tem je veliko: migracija, zaščita življenja, vpliv reform rimske kurije, zlorabe mladoletnikov. O zadnji temi Frančišek zapiše, da bo »v veliki meri ovrednoten glede na to, kako je pristopil k temu biču«. Zatem so v ospredju področja zakonske zveze in družine, ogroženost skupnega doma, karierizem v Cerkvi. O homoseksualnosti izpostavi, da bi »tistim, ki jih je Cerkev zavrnila, rad povedal, da v Cerkvi gre za osebe«.

Evangelij ima politično razsežnost

Ena od osrednjih tem je politika. »Da, ukvarjam se s politiko,« pravi papež, »saj se vsi moramo ukvarjati s politiko. In kaj je politika? Življenjski stil v polisu, v mestu. Česar jaz ne počnem in tudi Cerkev ne bi smela početi, je strankarska politika. Evangelij ima politično razsežnost, ki je namenjena preoblikovanju družbene in tudi verske miselnosti oseb, da bi bila usmerjena v skupno dobro.«

V zvezi z ekonomijo papež poudarja, da svetilnik predstavlja družbeni nauk Cerkve. Doda, da ne obsoja kapitalizma, a treba je slediti »socialni ekonomiji trga«, kot je dejal Janez Pavel II. Danes prevladujejo finance, bogastvo pa je vse manj participativno. »O čemer se lahko vsi strinjamo, je, da sta se povečali koncentracija bogastva in neenakost. In da veliko ljudi umira od lakote.«

Vatikanske ekonomske zadeve

Frančišek se ustavi pri ekonomskih vprašanjih Vatikana in zagovarja dobronamernost velike večine članov Cerkve. »Vendar pa ni mogoče zanikati, da so si nekateri duhovniki in mnogi laiki, lažni “prijatelji“ Cerkve, nezakonito prilastili premično in nepremično premoženje, ne vatikanskega, ampak od vernikov.« V zvezi z nepremičnino v Londonu je dejal, da so »sumljivi nakup« ugotovili ravno v Vatikanu, s čimer je papež zelo zadovoljen, saj to pomeni, da »ima vatikanska uprava danes vir za razjasnjevanje slabih zadev, ji se zgodijo znotraj«. O odnosih država-Cerkev pa je povedal, da zagovarja »laičnost države, a ne laicizma, ki na primer ne dovoljuje verskih podob v javnih prostorih«.

Pripravljenost iti v Argentino in na Kitajsko

V zvezi z Argentino papež poudarja, da so »obtožbe peronizma nekaj običajnega«, in sindikate poziva, naj branijo dostojanstvo delavcev in njihove pravice. Prav tako zatrjuje, da njegova namera o potovanju v to državo »ostaja veljavna«: »Ni pošteno reči, da ne želim iti.« Glede sporazuma med Svetim sedežem in Kitajsko pove, da se zaveda težav in trpljenja, ter izrazi pripravljenost iti v to azijsko državo: »Jutri, če bi bilo mogoče.«

Cerkev ni »dopisniška mama«

Sveti oče ob koncu prizna, da je doživel krizo vere in jo premagal z Božjo pomočjo. »V vsakem primeru, vera ki nikoli ne pride v krizo, je vera v krizi. Enako tudi vera, ki ne raste, je vera, ki mora rasti.« Kar se tiče Cerkve v prihodnosti, je ključ vsega bližina. Cerkev je mati in papež pove, da ne pozna nobene mame, ki bi si s svojimi otroki zgolj dopisovala. »Mati je čustvena, se dotika, poljublja, ljubi. Ko Cerkev ni blizu svojim otrokom, ker je prezaposlena s tisočimi stvarmi ali pa se pogovarja prek dokumentov, je kakor če bi mati komunicirala s svojimi otroki prek pisem.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: HŠ