Papežev predgovor h knjigi »Kakor pride blisk od vzhoda«
Pri založbi San Paolo je 1. marca izšla knjiga z naslovom »Kakor pride blisk od vzhoda«, v kateri je predstavljen pogovor južnokorejskega kardinala Lazzara You Heung-sika, prefekta Dikasterija za kler, z duhovnikom Francescom Cosentinom. Namen knjige je približati stvarnost Cerkve na Vzhodu, ki je mlada in živa, zaznamovana s krvjo mučencev ter pogumno oznanja veselje evangelija. Predstavljamo predgovor h knjigi, ki ga je napisal papež Frančišek.
Predgovor papeža Frančiška
Po tem, ko je dolga leta čakal na Gospodovo tolažbo, starček Simeon v Otroku prepozna Mesija, ki ga je poslal Bog. Drži ga v naročju in z ganjenim srcem blagoslavlja Boga, saj v tistem Otroku prepozna luč zveličanja, ki so jo čakala vsa ljudstva (prim. Lk 2,30-31).
Jezus je luč, ki jo je Oče poslal v temne noči človeštva. On je zarja, ki jo je Bog hotel obuditi, ko smo še hodili v temi. On je tisti, ki je odprl prehode upanja tam, kjer smo bili izgubljeni, osvetlil oddaljene kotičke zemlje ter brazde našega zlomljenega, potrtega in ranjenega srca. On je tista prvotna svetloba stvarstva, ki sedaj sveti med nami, da bi razpršila temo našega življenja. Jezus je luč sveta (prim. Jn 8,12) in zato, četudi včasih tavamo v temi in ne vidimo, za nas vedno obstaja upanje. Vedno gremo namreč lahko k Njemu in vpijemo kot slepi Bartimaj ter od Jezusa prejmemo nove in sijoče oči.
Cerkev je vedno poživljalo to upanje, zato se je v svojem teološkem in liturgičnem izročilu vedno obračala na Vzhod in nas vabi, naj gledamo tja, saj z Vzhoda vstaja svetloba, sonce pravičnosti, svetla zvezda, ki je Kristus. Cerkev mora vedno razsvetljevati Kristus in njegov evangelij, saj je lahko vedno, kakor ladja, ki pluje skozi pogosto razburkane valove zgodovine, v nevarnosti, da ne bi bila Jezusova Cerkev. Starček Simeon Mariji in Jožefu reče: ta otrok, ki se je rodil, je tukaj »v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje« (Lk 2,34). Jezus je pohujšanje tudi danes, znamenje nasprotovanja, izziva naše gotovosti in pretresa naše srce, da ga ne bi hromil strah, da se ne bi zaprlo v hinavščino in okamenelo v grehu. Veselje evangelija, ki nas tolaži in ponovno dviga, je tudi prerokba, ki nas izziva, ki še naprej vznemirja logiko človeške moči, posvetnih preračunljivosti, orožja zatiranja, logiko razdeljenosti in dvoumnosti. Jezus je še naprej Tisti, ki moti lažni mir tistih, ki se »na zunaj kažejo lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne umazanije … polni hinavščine in prelamljanja postave« (Mt 23,27-28).
Zato z veseljem predstavljam to knjigo, ki želi dati glas Cerkvi na Vzhodu prek pripovedovanja, anekdot in razmišljanj kardinala Lazzara You Heung-sika, ki sem ga prvič srečal leta 2014 na azijskem dnevu mladih in ki sem ga sedaj poklical, da vodi Dikasterij za kler. S svojim prijaznim in prijetnim značajem nam omogoča, da žanjemo sadove vere, ki je bila posejana v deželi mučencev in je vzklila s preprostostjo zahvaljujoč veselemu pričevanju Cerkve, ki je živa. Iz pripovedi, ki se počasi oblikuje, lahko zaslutimo, katera je pot, da bi mi vsi ostali Cerkev, zvesta Jezusu in njegovemu evangeliju, daleč od vsakršne posvetnosti.
Iz pogovorov, zapisanih na teh straneh, v katerih se avtobiografski elementi prepletajo z duhovnimi in pastoralnimi razmišljanji, kardinal Lazzaro izrisuje podobo vere, ki je nastala v rednem stiku z Božjo besedo in pričevalci evangelija; podobo mlade in zagnane Cerkve, ki je nastala zahvaljujoč laikom in predstavlja sredstvo upanja in sočutja ter skrbi za tiste, ki so ranjeni; podobo duhovniške službe, ki se mora prenoviti v luči evangelija, se znebiti vsakršnega klerikalizma in ponovno premisliti o sebi »ob« in »z« brati laiki, v sinodalnih in službenih skupnostih.
Zato izražam svojo hvaležnost kardinalu Lazzaru in tistim, ki so uredili te strani. Vsi namreč potrebujemo to luč, ki prihaja z Vzhoda. Prisluhniti moramo pogumnemu pričevanju tolikih sester in bratov, ki so z navdušenjem in kljub temu, da so se soočali z velikim trpljenjem, sprejeli Jezusa z odprtimi rokami, kot je to storil starček Simeon; sprejeli so oznanjevanje svetega Andreja Kima in številnih misijonarjev, ki so svoje življenje podarili za veselje evangelija. Moramo se »decentralizirati«, se odpraviti na pot proti Vzhodu ter vstopiti v šolo duhovnega in cerkvenega načina življenja, ki more poživiti našo vero. In ne smemo pozabiti, da Gospod prihaja tudi v težavah in teminah, kakor blisk. In želi razsvetliti naše življenje.
Vatikan, 2. februar 2023
Praznik Gospodovega darovanja v templju
Frančišek
Vir: Vatican News
Foto: Vatican media
Obj.: HŠ
Povej naprej.
Oglejte si še
