Papež med katehezo: Za oznanjevanje evangelija ne zadošča »kopiraj« in »prilepi«

Sveti oče je katehezo med sredino splošno avdienco po veliki noči posvetil evangeljski gorečnosti, o kateri je pisal in jo živel apostol Pavel. Papež Frančišek je poudaril, da se evangelij oznanja na poti, v gibanju, ne pa za pisalno mizo ali za računalnikom. Pri tem je pomembna urnost, pripravljenost, človek pa mora biti prav tako prost načrtov, odprt za Božja presenečenja.

Svetopisemski odlomek: Ef 6,13-15

[Bratje,] sezite po vsej Božji opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru.

Kateheza. Pričevalci: sveti Pavel – 2. del

Dragi bratje in sestre, dober dan!
Potem, ko smo si pred dvema tednoma ogledali osebno vnemo svetega Pavla za evangelij, lahko danes globlje premislimo o njegovi evangeljski gorečnosti, tako kot on sam govori o njej in jo opiše v nekaterih svojih pismih.

V moči svoje izkušnje se Pavel zaveda nevarnosti izkrivljene gorečnosti, usmerjene v napačno smer; v to nevarnost je sam padel pred previdnostnim padcem na poti v Damask. Včasih imamo opraviti z napačno usmerjeno gorečnostjo, ki vztraja pri upoštevanju zgolj človeških in zastarelih norm za krščansko skupnost. »Oni – piše apostol –, se ljubosumno zavzemajo za vas, a ne dobrohotno« (Gal 4,17).

Ne moremo ignorirati skrbnosti, s katero se nekateri posvečajo napačnim dejavnostim celo v sami krščanski skupnosti; človek se lahko hvali z lažnim evangeljskim zagonom, medtem ko dejansko sledi nečimrnosti, lastnim prepričanjem ali samoljubju.

Zato se vprašajmo: katere so značilnosti prave evangeljske gorečnosti glede na Pavla? Zdi se mi, da je za to koristno besedilo, ki smo ga slišali na začetku: seznam »orožja«, ki ga apostol navaja za duhovni boj. Med njimi je pripravljenost za širjenje evangelija, kar nekateri prevajajo kot »gorečnost« – ta oseba je goreča pri uresničevanju teh idej, teh stvari –, in je primerjana z obutvijo. Zakaj? Kako to, da je gorečnost za evangelij povezana s tem, kar si nadenemo na noge? Ta prispodoba povzema besedilo iz knjige preroka Izaija, ki pravi: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo vest, oznanja rešitev, Sionu govori: “Tvoj Bog kraljuje!”« (52,7).

Tudi tukaj so omenjene noge oznanjevalca vesele vesti. Zakaj? Zato, ker se mora tisti, ki gre oznanjat, gibati, mora hoditi! Vendar pa vidimo, da Pavel v tistem besedilu govori o obutvi kot delu oklepa, v skladu s podobnostjo opremi vojaka, ki se odpravlja v boj: v boju je bilo bistvenega pomena, da je bil človek stabilen; tako se je izognil zasedam na terenu, saj je nasprotnik bojišče pogosto posejal s pastmi, prav tako pa je imel potrebno moč, da je tekel in se gibal v pravo smer. Zato je obutev namenjena teku in izogibanju vsem tem stvarem, povezanim z nasprotnikom.

Evangeljska gorečnost je opora, na kateri temelji oznanjevanje, glasniki pa so na nek način kot noge Kristusovega telesa, ki je Cerkev. Ni oznanila brez gibanja, brez »izhoda«, brez pobude. To pomeni, da je kristjan vedno v gibanju, da kristjan izstopa iz sebe, da bi se odpravil na pot in prinesel oznanilo. Ni oznanila brez gibanja, brez hoje. Evangelija se ne oznanja tako, da smo na mestu, zaprti v pisarni, za mizo ali računalnikom; tako da polemiziramo kot »bojevniki s tipkovnico« in nadomeščamo ustvarjalnost oznanjevanja s »kopiranjem in lepljenjem« idej, vzetih od tu in tam. Evangelij se oznanja tako, da se giblje, da se hodi, da se gre naprej.

Izraz, ki ga uporabi Pavel, da poimenuje obutev tistih, ki prinašajo evangelij, je grška beseda, ki pomeni urnost, pripravljenost, vnemo. To je nasprotje ležernosti, ki ni združljiva z ljubeznijo. Pavel na drugem mestu pravi: »Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služite Gospodu« (Rim 12,11). Ta drža je bila zahtevana v Drugi Mojzesovi knjigi med obhajanjem daritve ob pashalni osvoboditvi: »Takole pa ga jejte – jagnje, se razume –: vaša ledja naj bodo prepasana, vaši sandali na vaših nogah in vaša palica naj bo v vaši roki. Jejte ga v naglici. To je pasha za Gospoda ! To noč bom šel mimo« (12,11-12a).

Oznanjevalec je pripravljen oditi na pot in ve, da gre Gospod mimo na presenetljiv način; zato mora biti osvobojen shem in pripravljen na nepričakovano in novo delovanje: pripravljen na presenečenja. Kdor oznanja evangelij, ne more ostati okamenel v kletkah verodostojnosti ali pri »vedno se je tako delalo«. Kot pravi Pavel, ko govori o sebi: »Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v izkazovanju Duha in moči, da se vaša vera ne bi opirala na človeško modrost, ampak na Božjo moč« (1 Kor 2,4-5).

Bratje in sestre: pomembno je, da smo pripravljeni na novost evangelija, da imamo to držo, ki je spodbuda, prevzeti pobudo, iti prvi. Gre za to, da ne dopustimo, da bi izpustiti priložnosti za oznanjevanje evangelija miru, tistega miru, ki ga Kristus zna dati bolj in bolje, kot ga daje svet. Zato vas spodbujam: bodite oznanjevalci, ki se gibljejo, brez strahu; ki gredo naprej, da bi prinesli Jezusovo lepoto, da bi prinesli Jezusovo novost, ki vse spremeni. »Da, Oče, spremeni koledar, ker zdaj štejemo leta pred Jezusom …« – Vendar pa spremeni tudi srce: ali si pripravljen, da Jezus spremeni tvoje srce? Ali pa si mlačen kristjan, ki se ne premakne … Premisli: ali si navdušen nad Jezusom, ali greš naprej? Malo razmisli …

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG