Papež o bl. Armidi Barelli: Živeti kot apostoli veselja in živeti v veselju

Predhodnica ženskega vodenja v cerkvenem in družbenem okolju

Sveti oče je najprej izpostavil rodovitnost bl. Armide (1882–1952). Bila je soustanoviteljica Katoliške univerze Srca Jezusovega in pobudnica pomembnih del, po dolgem in počez je prepotovala Italijo in ohranjala stik z vsemi. Papež je spregovoril o »ženskem vodenju v cerkvenem in družbenem okolju«, kjer Barellijeva lahko velja za pomembno predhodnico. Dejal je, da potrebujemo »celostni model, ki združuje kompetence in uspešnost, pogosto povezane z moško vlogo, s skrbjo za vezi, poslušanjem, sposobnostjo posredovanja, povezovanja in razvijanja odnosov, ki so dolgo veljali za privilegij ženskega spola in bili pogosto podcenjeni v svoji produktivni vrednosti«.

Po papeževih besedah gre za povezovanje in vzajemnost razlik, kar zagotavlja rodovitnost tudi na družbenem in delovnem področju. Ta naloga je danes zaupana Katoliški univerzi Srca Jezusovega, ki je poklicana, da ima isti vzgojni zagon in izobraževalno drznost, kot sta jo imela Agostino Gemelli in blažena Armida Barelli.

Barellijeva je prek univerze prispevala k oblikovanju civilne zavesti na stotisoče mladim, med njimi tudi številnim ženskam. To je še posebej postalo vidno po koncu vojne, ko je prišel čas za obnovo države z začetkom demokratičnega procesa. »Tudi danes še vedno potrebujemo ženske, ki so pod vodstvom vere sposobne pustiti svoj pečat v duhovnem življenju, na vzgojno-izobraževanem področju in v poklicnem usposabljanju,« je dejal papež.

Živeti kot apostoli veselja in v veselju

Armida Barelli je bila je tudi apostolka, je nadaljeval sveti oče in se posebej obrnil na člane gibanja Katoliška akcija, ki ga je blažena Armida tudi vodila. Pri njej lahko vidimo, kako Gospod opravlja velika dela, ko so osebe razpoložljive in poslušne njegovi volji ter se zavzemajo s ponižnostjo, ustvarjalnostjo in drznostjo. Njeno življenje govori o veliki vztrajnosti, da bi ostala z Gospodom kakor mladike na trti.

Potem, ko je sprejela papežev predlog, naj ustanovi dekliško mladino v Italiji, čuti, da »si več ne pripada«, da mora iz svojega življenja narediti »dar za druge«, postati ona sama poslanstvo in iti onkraj svojih omejitev in nepopolnosti. »Naša nepopolnost ne sme biti opravičilo. Nasprotno, poslanstvo je stalni opomin, da se ne vdajamo povprečnosti, ampak da rastemo naprej« (Evangelii gaudium, 121).

»Tudi danes odmeva povabilo blažene, naj se ne zadovoljimo z udobnim načinom življenja in ne pristajamo na kompromise in samo-opravičila – “tega ne zmorem”, “tega ne znam”, “nimam časa” … in tako naprej –, ampak naj živimo kot apostoli veselja in v veselju,« je izpostavil. »Biti apostolke in apostoli pomeni biti laikinje in laiki z gorečnostjo, navdušeni nad evangelijem in življenjem, skrbeti za dobro življenje vseh in graditi poti bratstva, da bi dali dušo bolj pravični, bolj vključujoči in solidarni družbi. In pomembno je, da vse to počnemo skupaj, v lepoti izkušnje združevanja, ki po eni strani usposablja, da bi znali poslušati in se pogovarjati z vsemi, po drugi strani pa izraža tisti “večji mi“, ki vzgaja za cerkveno življenje, življenje ljudstva, ki hodi skupaj.«

Sveti oče je člane Katoliška akcija spodbudil naj so na področju ekonomije, kulture, politike, šole in dela posebej pozorni na najmanjše, šibke in revne ter si prizadevajo hoditi z vsemi, pri tem pa sledijo mir in pravičnost. »V središču vašega združevalnega življenja naj bo vedno celostna formacija, v središču vaše formacije pa evangeljska duhovnost. Naj ukoreninjenost in predanost življenju vaših krajevnih Cerkva v vas vedno goji misijonarsko spodbudo, da bi še bolj razširili svoje srce in svoj kontemplativni pogled na svet. Sprejmimo spodbudo blažene Armide, “starejše sestre“, da ljubimo, ljubimo, ljubimo brez mere, prenovljeni z Božjo ljubeznijo, ki konkretno in verodostojno preoblikuje življenja ljudi ter prek oseb sproža procese in poti družbene prenove.«

Slog, po katerem ženske in moški, laiki in duhovniki delujejo skupaj

Ob koncu se je sveti oče obrnil še na misijonarke Kristusove kraljevskosti, ki so ženska svetna ustanova, ter spregovoril o Armidi kot »posvečeni osebi v svetu«. »Svetno posvečenje« je poklicanost in to zahtevna poklicanost. Odobritev svetnih ustanov s strani Pija XII. je bila »revolucionarna izbira v Cerkvi« in »preroško znamenje«. »Svetno posvečenje je paradigma novega življenja laikov v svetu: laikov, ki so sposobni prepoznati semena Besede v pregibih zgodovine, ki jo poživljajo od znotraj kot kvas; sposobni so ceniti klice dobrega, ki so prisotne v zemeljski stvarnosti kot napoved kraljestva, ki prihaja; so pospeševalci človeških vrednot, tkalci odnosov, tihi in dejavni pričevalci evangeljske radikalnosti.«

Blažena Armida je kot posvečena laikinja spodbujala nov način življenja in tako sledila zgledu številnih žensk, ki so pričevale evangelij skozi stoletja. Gre za »novo podobo ženske, ki »je ni treba “varovati“ in “držati ob strani“, ampak jo poslati gradit kraljestvo ter ji pri tem popolnoma zaupati«.

Armida je znala razbrati znamenja svojega časa in najnujnejše potrebe. Papež je spomnil  na potrebo po obnovljeni skrbi za duhovnost, na formacijo in zavzemanje za mlade ženske, na izobraževanje in sanje o katoliški univerzi v Italiji. Te potrebe so bile za Armido Barelli podlaga za predanost in poslanstvo. Po papeževih besedah je na ta način bila »predhodnica časa drugega vatikanskega koncila, ko je v prakso postavila slog skupnosti, v kateri ženske in moški, mladi in odrasli, laiki in duhovniki skupaj sodelujejo za apostolski namen Cerkve ter so vsi po kreposti krsta skupaj protagonisti istega poslanstva«.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG