Dobri pastir da svoje življenje za ovce

Vsako leto na četrto velikonočno nedeljo nam Cerkev predstavi Jezusa kot dobrega pastirja. Evangelij za ta dan je iz desetega poglavja Janezovega evangelija (Jn 10,11-18). V tem članku se želim sklicevati na ta odlomek, v katerem se Jezus predstavi kot “dobri pastir, ki da svoje življenje za svoje ovce”.

V prvih dneh Cerkve je bil lik Kristusa kot Dobrega pastirja pomemben motiv. Ta motiv je pogosto viden v zgodnjekrščanski umetnosti. Zgodnjim kristjanom je očitno veliko pomenil, glede na to, da se je pogosto pojavljal naslikan ali izklesan v katakombah, na sarkofagih ali krstilnicah. Prav tako je očitno, da se je ta upodobitev Jezusa dotaknila naših prednikov v krščanski veri. Ti liki prvih generacij kristjanov nam povedo, da je bila upodobitev Jezusa kot Dobrega pastirja simbol vere, ki se je na poseben način dotaknil njihovih src.

Dobri pastir kot simbol Boga že v Stari zavezi

Že v Stari zavezi je bila podoba pastirja simbol Boga. Preroki Izaija, Jeremija in Ezekiel so govorili o Bogu kot pastirju izraelskega ljudstva. Ljudstvo so imenovali Gospodova čreda. O Bogu kot pastirju govori 23. psalm, ki se začenja z besedami: Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. V tem čudovitem psalmu avtor zapiše, da mu ničesar ne manjka, dokler je pastir z njim. Govori o tem, kako prepušča Bogu, da ga vodi na varne pašnike: Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.

Pomenljivo je, da je Jezus ta simbol pastirja prenesel nase. Jezus nam razkrije ljubezen kot značilnost dobrega pastirja, ki v Stari zavezi ni bila razkrita, saj pravi, da dobri pastir da življenje za svoje ovce. Te besede so se potrdile med Kristusovim trpljenjem. Jezus je daroval svoje življenje na križu. To je storil z ljubeznijo in svobodno. V evangeliju te nedelje naš Gospod pravi: Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Jezus se je ponudil na križu, da bi odrešil človeštvo, da bi rešil vsakega človeka. To je storil z ljubeznijo, v občestvu z Očetovo ljubeznijo do nas.

Dobri pastir pozna svoje ovce in zanje daruje svoje življenje

Jezus nas uči tudi o drugih značilnostih pastirjev. Pravi: Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene. To je čudovita in tolažilna novica. Jezus pozna vsakega izmed nas. Pozna naše ime. Zanj nismo anonimne osebe. Nismo le del množice. Vsak od nas je posamično znan in ljubljen. Sveti Pavel je to razumel, ko je zapisal: Živim v veri Sinu Božjega, ki me je ljubil in dal samega sebe zame. (Gal 2,20).

Jezus ne pravi le, da pozna svoje ovce, temveč tudi, da ovce poznajo njega. Poznavanje je vzajemno. Bolj ko poznamo Kristusa, bolj mu zaupamo in ga ljubimo.

Ko govori o sebi kot o Dobrem pastirju, ga primerja z najemnikom (plačanim delavcem), ki skrbi za ovce, ki niso njegove. Ko ta najeti pastir vidi, da prihaja volk, zapusti čredo in pobegne. Jezus pravi: Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Dobri pastir pa svoje ovce brani. Gre celo tako daleč, da za svoje ovce daruje svoje življenje.

Na svetu še vedno obstajajo plačanci, ki bežijo pred volkom

Na svetu še vedno obstajajo plačanci, ki bežijo, ko pride volk. V resnici jim za ovce sploh ni mar. Na žalost pa obstajajo tudi volkovi, ki želijo ovce požreti. Obstajajo tisti, ki sejejo sovraštvo, zlobo, dvom in zmedo. Toda Jezus, Dobri pastir, nas pred tem varuje. Z lučjo svoje božanske besede in milostjo, ki jo daje v zakramentih, Kristus oblikuje naš razum in krepi našo voljo. Varuje nas.

V evangeliju te nedelje Jezus govori tudi o drugih ovcah, ki ne pripadajo tej čredi. Pravi, da ima še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Jezus si želi povečati svojo čredo. Dobri pastir želi, da bi ga vsi ljudje spoznali, ljubili in mu sledili. Te Gospodove besede nas spominjajo na evangelizacijsko nalogo Cerkve. Ne smemo prezreti in zanemariti tistih, ki ne pripadajo tej čredi: tistih, ki še ne poznajo evangelija, tistih, ki so ga zapustili, celo tistih, ki mu nasprotujejo.

Ko se to nedeljo oziramo na Jezusa, Dobrega pastirja, je dobro, da se ozremo nazaj na naš klic, da posnemamo Dobrega pastirja. V mislih imam predvsem škofe in duhovnike, ki so oblikovani po Kristusu, Dobrem pastirju, vendar po lastni odločitvi. Poklicani smo, da varujemo svoje ljudi s srcem, kot ga ima Jezus, da poznamo svoje ljudi, jih vodimo, hranimo, ljubimo in zanje resnično dajemo svoje življenje. Razmišljam tudi o starših in njihovi poklicanosti, da v odnosu do svojih otrok opravljajo vlogo Dobrega pastirja.

S krstom smo poklicani biti dobri pastirji

Na podlagi krsta je vsak kristjan poklican biti “dober pastir” v okolju, v katerem živi: v družini, na delovnem mestu, v skupnosti. V mislih imam na primer tiste, ki skrbijo za bolne in trpeče. Obstaja veliko priložnosti, da smo “dobri pastirji” v družbi z deli usmiljenja in sočutja. Obstaja pa tudi naloga evangelizacije: deliti evangelij s tistimi, ki ne spadajo v čredo Cerkve.

Naj zaključim z besedami svetega Janeza Pavla II: Kakšen blagoslov je poznati Kristusa, Dobrega pastirja, poznati ga kot Odrešenika, ki je dal svoje življenje za svoje ovce, poznati ga kot Vstalega Gospoda, ki je vir večnega veselja in življenja. Kakšen blagoslov je poznati Dobrega pastirja in verovati vanj. Ta dar vere je največji blagoslov, ki ga lahko prejmemo v življenju.

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG