Sveti oče: S srcem, ki je v gibanju, sprejemamo poti, ki nam jih kaže Sveti Duh

»Vendar pa je vaš izvor veliko starejši: sega v 15. stoletje in ima korenine v prvih časih Cerkve, ko se je z delom razsvetljenih pastirjev začelo spodbujati skupno življenje duhovnikov. To je velika milost.

Pripadate torej stoletnemu izročilu, ki ga je navdihnila prva krščanska skupnost in je osredotočeno na molitev, občestveno življenje in skupno uporabo dobrin (prim. Apd 2,42.47), da bi, kot pravi sveti Avguštin, »v hiši živeli enodušno ter bi imeli eno dušo in eno srce, ki ste iztegujeta k Bogu« (Regula I,3). Molitev, skupnost, skupna uporaba dobrin in duh služenja Cerkvi: to so štiri stalnice karizme v vaši zgodovini, “štiri zvezde”, ki nikoli ne zaidejo in zaradi katerih je vaš apostolat svetel in aktualen. Molitev je kisik duše in če ne moliš, boš sam svoj bog. Vsak egoizem izvira iz pomanjkanja molitve. Prosim vas, izprašajte si vest, vsak naj pove, koliko ur na dan moli. Vsak. Skupnost, o kateri sem govoril, pomeni biti bratje; in dam vam nasvet: nikoli ne govorite slabo o drugem, nikoli! Opravljanje je kuga. Dal vam bom knjižico, ki jo je o tem napisal tajnik Kongregacije Propaganda Fide. Pozorno jo preberite. Opravljanje je kuga, uničuje skupnosti. Nobenega opravljanja. In potem skupna uporaba dobrin, to je modra stvar. In hudič vstopa skozi žepe. Pomislite, ko Jezus pravi: »ne morete služiti dvema gospodarjema: ali služite Bogu – jaz sem pričakoval, da bo rekel “ali pa služite hudiču”, vendar ne reče hudiču, ampak še huje: “denarju”; zdi se, da je ta slabši od hudiča. To je zanimivo. Hudič vedno vstopi skozi žepe, vedno. In četrtič, duh služenja Cerkvi. Ne živeti zase, ampak služiti; to so štiri zvezde.

Vaša karizma želi, da ste kontemplativni in aktivni hkrati, predani molitvi in študiju ter služenju, pripravljeni odgovarjati na potrebe časov, ki se spreminjajo. Pogosto ste doživljali spremembe in tudi dvestoletnica, ki jo obhajate, je povezana z eno izmed njih; s časom, ko ste v neugodnih okoliščinah znali sprejeti pogumne odločitve in izziv spremeniti v priložnost za preporod.

Sedaj se sprašujete, kako nadaljevati s prenovo svojega redovnega življenja. Rad bi vam rekel: dopustite, da vas usmerjajo vaše štiri zvezde. Že sámo ime vaše kongregacije spominja nanje: lateranski regularni kanoniki Presvetega Zveličarja. Dejstvo, da ste posvečeni Zveličarju, spominja na to, da je pomembno z molitvijo gojiti središčno mesto Kristusa. Nadalje imate naziv kanoniki: dobro se zavedate, da to ni znamenje statusa, temveč gre za pripadnost skupnosti. Imenujete se regularni kanoniki, kar pomeni, da ste zavezani Reguli, ki opisuje vašo zvestobo posvetitvi v skladu z zaobljubami, predvsem v uboštvu. Nazadnje, vaše ime vas povezuje z lateransko baziliko: tudi to ni prestižen okras ali spomin na slavno preteklost, ampak povabilo k zvestobi Cerkvi, ki jo je potrebno izpričati predvsem s služenjem.

Vem, da nekateri izmed vas, mladi duhovniki z različnih koncev sveta, v teh mesecih živite izkušnjo, ki naj bi vam s srečanji, pomenljivimi obhajanji in obiski pomagala graditi projekte in vezi ter širiti poznavanje. Vsem pravim: živite to priložnost kot dar, poslušajte drug drugega in v vsakem prepoznavajte bogastvo za druge. Pripovedujte drug drugemu in se medsebojno poslušajte z iskrenostjo in odprtostjo srca, ne ostanite trdni vsak v svojih prepričanjih, ampak se premikajte s srcem, kot predlaga sveti Avguštin: “Eno je premikati se s telesom, drugo pa premikati se s srcem: s telesom se premika tisti, ki se fizično premakne z enega mesta na drugo, s srcem pa tisti, ki na drugačen način usmerja svoja čustva” (Komentar k evangeliju svetega Janeza, 32). S srcem, ki je v gibanju, dinamično in razširjeno, sprejemamo poti, ki nam jih kaže Sveti Duh. Tega vam želim. Blagoslavljam vas in se vam zahvaljujem, da ste prišli. In prosim vas, da molite zame.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG