V vrtiljaku strahu, nezaupanja, tesnobe, nemira in panike

Strah. Nezaupanje. Tesnoba. Nemir. Panika. Strah … in tako naprej, kot že tisočkrat do zdaj. Že dobro poznan krog, prehojen že mnogokrat in spet in spet. Včasih človek sede na ta vrtiljak in preprosto nima moči, da bi se ustavil, nima moči, da bi izstopil.

Ko te prevzame tesnoba

Te je strah znova napolnil? Je nemir spet prevzel tvojo dušo? Je iz tvojih oči mogoče razbrati žalost? Te prežema panika in stiska tesnoba? Ni lahko. Samemu sebi se zdiš prešibak, medtem ko se drugi veselijo, da si tu vzeli veselje, mir, zaupanje, vero … Umirajo od smeha. Posmehujejo se ti. Napolnjujejo se s tem in ti jim to dopuščaš. Vem, da ti ni lahko. Da boli. Da nimaš moči.

Eno in isto misel si že milijonkrat predelal, od kod se je torej spet pojavila? In kaj hoče zdaj? Milijonkrat si vstal opogumljen, potem pa te je neke noči spet obiskal strah, za katerega si upal, da je za vedno izginil … In res, verjamem, da je to težko. Zdi se celo nemogoče. Lažje postane, da se mu prilagodimo, kot da bi se z njim soočili. Toda zmoreš, kot si to že mnogokrat dokazal.

Kdo ti je rekel …?

Ujemi misel, ki te je obiskala že milijontič, in se ji nasmej. Poglej strahu v oči, ne glede na to, kako težko je.

Kdo ti je rekel, da si zgrešil življenje? Kdo ti je rekel, da ni izhoda? Imenuj osebo, ki ti je rekla, da tvojega življenja ni vredno živeti. Kdo ti je rekel, da si zamudil svojo zadnjo priložnost? Kdo te je prepričal, da ni boljšega? Kdo vas je prepričal, da ni boljšega? Kdo ti je rekel, da si zamudil klic, da si zamudil poslanstvo? Kdo ti je rekel, da nisi vreden nikogaršnje ljubezni? Povej, če lahko. Kdo ti je rekel, da ni več smisla, da se ni vredno boriti? Pokaži mi s prstom.

Kdo je rekel, da prava ali pravi ne bo prišel? Kdo ti je rekel, da je za to prepozno? Po čigavih merilih si zamudil svoje priložnosti in svoj čas? Kdo ti je rekel, da ne boš nikoli dobil službe, ki si jo tako želiš? Kdo ti je rekel, da brez študija nisi nič? Kdo ti je v glavo položil vse te velike laži?

Danes lahko storiš marsikaj

Vdihni in izdihni. Ustavi se in prisluhni utripu svojega srca. Tvoji možgani še vedno delujejo. Še vedno se zavedaš, da si živ. Dokler moreš vdihniti in izdihniti zrak, nisi izgubil priložnosti in nisi zamudil življenja. Kajti že samo dejstvo, da si še vedno živ, ti pove, da še vedno zmoreš in da imaš čas. Vzemi strah v svoje roke. Ujemi vsako misel. Nasprotuj ji. Morda nisi s tistim fantom, s katerim si se nameravala poročiti. Morda nisi v službi, ki si jo tako dolgo čakala. Morda nisi končal faksa, ki si si ga tako želel. Morda ne živiš na točno tisti lokaciji, ki se ti je zdela idealna.

A morda, samo morda (pravzaprav sem prepričana) lahko danes komu podariš nasmeh. Danes lahko nekoga spodbudiš. Danes lahko obrišeš solze in zapoješ svojo najljubšo pesem, naj se sliši še tako slabo. Danes lahko nekoga objameš. Lahko pišeš. Lahko pomagaš revnim. Danes lahko moliš. Danes lahko narediš marsikaj. V tem trenutku in v naslednjih trenutkih, dokler še dihaš.

Danes si lahko pogledaš priložnosti, ki si jih zamudil, in o tem razmišljaš že ničkolikokrat, vidiš vse napake, ki si jih naredil, potem pa lahko spet na široko odpreš vrata strahu, ki je že tako znan gost. Vendar ti tega ne svetujem. Lahko si rečeš, da je tako pač bilo in da tisto, kar je pred tabo, prihaja ter čaka, da morda ravnaš drugače. Prihodnost, ki si jo tako skrbno načrtoval do zadnjega koraka, je počasi izginila. In mogoče misliš, da nima smisla iti naprej. Vendar si še vedno tukaj in dan čaka, da ga izkoristiš. Dan čaka, da se ga močno oprimeš in nadaljuješ s hojo.

Nasmej se na tem norem vrtiljaku in ga zaustavi

Znova te nekaj stisne pri srcu. In spet začutiš nemir. In ponovno te preplavita strah in panika … In spet se zavrtiš v krogu. Spet izgineta vera in upanje, ki sta se pojavila za trenutek, zaradi meril, ki smo si jih postavili v glavi in ki so nam jih postavili drugi.

Morda si še vedno preveč nemiren, da bi znal prepoznati mir, ko pride.

In spet je težko. Ampak veš kaj? Obstaja ena resnica. Omejen si. Ne veš, kaj se bo zgodilo v naslednji sekundi. Ne veš, kaj se bo zgodilo naslednje leto, kaj šele v preostanku tvojega živlejnja. Morda tista lokacija, po kateri hrepeniš, ni tako dobra, in ta, na kateri si, samo čaka na tvojo dejavnost. Morda bo dekle, po katerem hrepeniš, spet prišlo in morda bo prišlo še boljše (zagotovo še nisi srečal vseh). Morda je tista služba, ki si jo tako zelo želiš, pot v propad. Ne veš in ne boš vedel.

Verjemi! Samo upaj! Delaj! Živi! Ljubi! Z zaupanjem! Bodi hvaležen za vse, kar imaš! Bodi hvaležen za še en dan, ki ti je bil dan! In končno se smej temu noremu vrtiljaku, ki te že zdaj spravlja v slabo voljo. Ustavi ga. In stopi naprej. Bog ve. On ve, kaj je najboljše zate, in ve, kdaj bo to prišlo. On razdeljuje morje pred teboj. Preprosto stopi z zaupanjem. In videl boš. Mir bo prišel. Prišlo bo upanje. Prišel bo pogum. Prišlo bo veselje. Pravzaprav so že prišli, le odpreti moraš oči, vstati, stopiti naprej in jih sprejeti.

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG