Krepost ponižnosti – temeljni kamen svetosti

Da bi zares rasli v svetosti, je najpomembnejša vrlina dobrodelnost – pristna ljubezen do Boga in do bližnjega. Poleg teološke kreposti ljubezni pa je tu še krepost ponižnosti. V določenem smislu sta to dva stebra ali temeljna kamna za človeka, ki si iskreno prizadeva za življenje pristne svetosti.

Živeti vrlino ponižnosti pomeni živeti v resnici

Za veliko žensko, cerkveno učiteljico in učiteljico molitve, sveto Terezijo Avilsko, je ponižnost preprosto resnica. To je zavedanje, kdo v resnici smo z božanske perspektive, iz oči Boga, avtorja vse resnice. Pravzaprav je naše dostojanstvo vzvišeno – ustvarjeni smo po Božji podobi in podobnosti ter s krstom spremenjeni v ikone Presvete Trojice. Naša usoda je neizrekljiva – biti združeni z angeli in svetniki v nebesih, da bi vso večnost slavili Sveto Trojico. Vendar pa spočetje v izvirnem grehu, poželjivost in grešnost razkrivajo resnično padlo človeško naravo.

Resnično pokoren človek namreč z največjo jasnostjo prepozna, da je vse dobro, ki ga je storil in ga je sposoben storiti, posledica Božje moči, Božje milosti in Božje dobrote v njegovem življenju. Po drugi strani pa ponižna oseba priznava, da so vsi njeni neuspehi, zlasti na moralnem področju greha, posledica zlorabe sposobnosti, ki ji jih je dal Bog.

Zato si glede na dejstvo, da je ponižnost izjemnega pomena, prizadevajmo za to krepost v svojem življenju; prizadevajmo si, da bi jo dosegli in jo z globokimi koreninami zasadili v samo središče svoje duše. Naj bodo naše besede, dejanja in namere vedno prepojeni in prežeti s pravim duhom ponižnosti.

Pri tem sta nam lahko največja vzornika Jezus in Marija. Oba sta bila najsvetejši osebi, ki sta kadarkoli hodili po zemlji, obenem pa tudi najbolj ponižni. Jezus samo enkrat opiše lastnosti svojega Presvetega Srca – njegovo Srce je hkrati krotko in ponižno. Naj bo molitev, ki odmeva v globinah naših src, molitev velike ponižnosti Jezusovega Srca: Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem srcu!

V naslednjem delu naše razprave bodo navedeni nekateri koraki, ki jih lahko ubiramo, da bi dosegli to najbolj vzvišeno krepost, krepost ponižnosti.

Strateški koraki za doseganje vzvišene kreposti ponižnosti

1. Ceniti njeno vrednost.

Nikoli ne bomo mogli doseči nobene dobrine v svojem življenju, če ne bomo prepoznali njenega smisla in vrednosti. Skopuhi se pehajo za zlatom, nečimrneži za častmi in hedonisti za čutnimi užitki. Zakaj? Ker imajo te dobrine za dragocene – čeprav so maliki in lažne vrednote. Na ponižnost moramo gledati in jo ceniti kot najpomembnejšo v zgradbi svetosti oziroma kot temeljni kamen svetosti. V nasprotnem primeru bo naše življenjsko prizadevanje za svetost zgrajeno na pesku in se bo hitro zrušilo!

2. Beračenje pred Bogom.

Sveti Avguštin, ki ga navaja Katekizem katoliške Cerkve, trdi, da smo vsi berači pred Bogom. Boga obupno potrebujemo za vse; od njega smo odvisni v vsem. Še posebej potrebujemo Boga, da bi živeli krepostno življenje in se odrekli napuhu – polarnemu nasprotju ponižnosti – v vseh velikostih in oblikah. Jezus nam je naročil: ” Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!” (Mt 7,7) Naša molitev? Gospod, podari mi krotko in ponižno srce.

3. Poslušnost v duhovnem vodstvu.

Vsi imamo slepe pege v svojem življenju in še posebej v svojem duhovnem življenju. Dobro usposobljen duhovni voditelj nam je v veliko pomoč na avtocesti v nebesa.

To konkretno pomeni, da moramo biti v vodenju dovolj ponižni, da ubogamo duhovnega voditelja, ki je Božji kanal resnice in milosti. Nedvomno je bila ena od značilnosti pristne svetosti svete Favstine Kowalske njena pokorščina in poslušnost v duhovnem vodstvu. Brez poslušnosti ni prave rasti v ponižnosti, svetost pa je ovirana in onemogočena.

4. Sprejemanje bratskega opomina.

To je res boleče, vendar je potrebno za našo duhovno rast in rast v ponižnosti: sprejemanje bratskega opomina. Običajno se zaradi prirojenega ponosa, ko nekdo opozori na nekaj v našem življenju, kar je treba popraviti, razjezimo, odvrnemo od opomina in včasih odgovorimo z obrambnim frontalnim napadom. Preprosto se upiramo možnosti, da bi nas kdo opozoril na naše pomanjkljivosti – to je posledica pretiranega ponosa. Sveti Dominik Savio je na oratoriju svetega Janeza Boska sklenil prijateljstvo z nekim drugim fantom. Savio je vztrajal, naj bo njegov prijatelj odkrit in mu pokaže njegove napake, da bo lahko napredoval v svetosti. Preden je dopolnil 15 let, je Savio že dosegel junaške kreposti in svetost ter bil razglašen za svetnika.

5. Sprejemanje ponižanja.

Morda je še težje kot sprejemanje bratskega popravljanja prostovoljno sprejemanje ponižanj, ki se zgrinjajo nad nas. Ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne, bomo deležni ponižanj. Zlato priložnost imamo prav v tistem trenutku, ko Bog dopusti, da smo ponižani. Naša naravna težnja je, da bi se maščevali. Odziv svetnikov na ponižanje pa je, da ostanejo tiho, molijo za storilca in to ponižanje združijo s ponižanji, ki jih je bil deležen Jezus v svojem grenkem, krutem in ponižujočem trpljenju. Brez Božje milosti je to nemogoče, toda z Bogom je vse mogoče!

6. Dobrodelnost in služenje.

To je zanimiv preobrat: dobrodelnost in služenje kot vrata k ponižnosti. Pravzaprav vsakič, ko se damo v služenje drugim, ko prakticiramo dobrodelnost in ljubezen do drugih, hkrati rastemo v ponižnosti. Pravzaprav, ko prakticiramo dobrodelnost – nadnaravno ljubezen do Boga in bližnjega -, rastemo v vseh drugih krepostih, kar vključuje tudi ponižnost.

7. Razmišljanje o treh razsežnostih Jezusovega življenja – o manifestaciji njegove velike ponižnosti.

   • Njegovo utelešenje.

Dejstvo, da je Jezus, druga oseba Svete Trojice, dejansko prevzel človeško telo in postal človek, je bil velik korak v ponižanju in ponižnosti. Bog je postal človek, da bi mi lahko postali Božji sinovi in ​​hčere.

• • Njegovo trpljenje

Vsi elementi in podrobnosti trpljenja našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa razkrivajo osupljivo in izjemno ponižnost. Lahko pa preprosto vzamete Jezusovo kronanje s trnom – tretjo skrivnost žalostnega dela svetega rožnega venca. Norčevanje, sarkazem in žalitve, zavezovanje oči, nato udarjanje in klofutanje obraza, puljenje brade, pljuvanje v obraz in kar je najpomembneje, kronanje z ostrimi in prebadajočimi trni. Pri vsem tem je bil po besedah ​​preroka Izaija podoben krotki, tihi ovci, ki jo vodijo v zakol. Ob premišljevanju Kristusovega trpljenja bi se moral naš ponos potopiti v globino.

• • Jezus v mašni in evharistični navzočnosti.

Večina katoličanov ne hodi niti k nedeljski maši. Mnogi jemljejo sveto mašo za samoumevno. Drugi ponovno sprejmejo Jezusa v stanju smrtnega greha in ga tako znova križajo. Dejansko je bil Jezus, navzoč v tabernaklju, pozabljen, zavržen in zapuščen po vsem svetu. Vse našteto je za Jezusa, Gospoda gospodov, Kralja kraljev, največjega Ljubimca vseh ljubimcev, vir prodornega in prebadajočega ponižanja.

8. Zavedanje naših preteklih grehov in Božjega usmiljenja.

Ko smo v skušnjavi, da bi bili povzdignjeni visoko na piedestal ponosa, je lahko zelo koristno in ugodno za našo duhovno rast v svetosti in ponižnosti, če si v spomin prikličemo številne primere, ko smo se Jezusu izneverili, in sramoto za temi dejanji. To nas lahko ohrani zelo ponižne.

9. Marija: zgled svetosti in ponižnosti.

Od vseh božjih stvaritev je bila Marija daleč največja ustvarjenima. Bila pa je tudi najbolj ponižna med vsemi ženami. Njene besede prikazujejo njeno veliko ponižnost: »Glej, Gospodova služabnica sem … Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice … Karkoli vam poreče, storite …« Nekaj ​​besed, ki jih Marija spregovori v Svetem pismu, poudarja vzvišen značaj Marijine svetosti, predvsem pa njeno ponižnost.

Zadnja misel za rast v ponižnosti. Eden najučinkovitejših načinov, s katerimi lahko rastemo v ponižnosti, je, da z zbranostjo prejmemo evharističnega Gospoda Jezusa v svetem obhajilu. Ob prejemu evharističnega Gospoda ga prosimo, naj nam da svoje Srce ter z veliko gorečnostjo in vero izgovarjajmo:

»Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi moje srce po svojem srcu!«

To je resnično bližnjica tako do svetosti kot do globoke ponižnosti srca.

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG