19. julij: Slavim te, da si prikril to modrim

Tudi mi se lahko v molitvi obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter ga kličemo z imenom Oče, Abba. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo in mu govorimo. Molitev nas odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost, ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo v naporih na naši poti.

Jezus z besedami »Slavim te, Oče« izrazi svoje popolno priznanje delovanja Boga Očeta, obenem pa tudi svoj zavestni in vesel pristanek na Očetov načrt. »Hvalnica veselja je vrh molitvene poti, v kateri se jasno pokaže globoka in tesna povezanost Jezusa z življenjem Očeta v Svetem Duhu ter se izraža njegovo božansko sinovstvo, Jezus Boga imenuje Oče, kar izraža njegovo gotovost v to, da je Sin, da je v tesnem in stalnem občestvu z Njim, kar je tudi središčna točka in vir vsake Jezusove molitve. Jezus tudi poudari, da samo Sin zares pozna Očeta in tako pokaže, da pravo poznavanje Boga predpostavlja občestvo z Njim.

Jezus Očeta nato poimenuje še z drugim nazivom: »Gospod neba in zemlje.« Tako povzame vero v stvarjenje sveta. Jezus tako z molitvijo osveži biblično pripoved o zgodovini Božje ljubezni do človeka, ki se začne s stvarjenjem sveta. Jezus se umesti v to zgodovino ljubezni, katere vrh je in dopolnitev.

Jezus v svoji molitvi izrazi veselje, da je Oče svoje skrivnosti »prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem«. Božje razodetje se ne odvija po zemeljski logiki. Bog je uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili ravno ‘mali’. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem. Od tukaj prihajajo tudi besede v Očenašu: »Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.« Skupaj s Kristusom in v Kristusu tudi mi prosimo, da bi vstopili v uglašenost z Očetovo voljo ter tako tudi mi postali njegovi otroci. Imeti preprosto srce otroka, brez domišljavosti.
“Mali”, so tisti, ki nenehno dajejo prednost Božjim mislim pred svojimi mislimi, Božjemu čutenju pred svojim čutenjem in doživljanjem, ki služijo Božji ljubezni do vseh ljudi. To je naš krščanski poklic: Pomagati, da bodo ljudje spoznali lepoto Božje dobrohotnosti in ljubezni.

Tudi Jezus živi to držo otročičev. Veseli se, ker je Oče razodel skrivnost ljubezni malim. On samo pomaga Očetu pri tem delu. To rojeva veselje.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG