11. avgust: Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj!

S temi besedami  nakaže Jezus pot pravega učenca in mu pokaže dve drži. Prva je ‘odpovedati se sebi’, kar pa ne pomeni površne spremembe, temveč spreobrnjenje, preobrat miselnosti in vrednot.

Druga drža pa je vzeti svoj križ. Ne gre samo za potrpežljivo prenašanje vsakodnevnih nadlog, temveč prenašati z vero ter odgovornostjo tisti del napora in trpljenja, ki ga boj proti zlu prinaša. Življenje kristjanov je vedno boj. Sveto pismo pravi, da je življenje vernikov trdo delo premagovanja, torej bojevanje proti hudobnemu duhu, bojevanje proti zlu.

Tako prizadevanje pomeni  ‘vzeti križ’ na svoje rame,  postane udeležba s Kristusom za zveličanje sveta. Ko mislimo na to, storimo tako, da bo križ , ki visi na steni doma, ali majhen križ, ki ga nosimo okoli vratu, znamenje naše želje pridružiti se Kristusu v služenju z ljubeznijo našim bratom in sestram, še posebej najmanjšim in najbolj ranljivim. Križ je sveto znamenje Božje ljubezni in je znamenje Jezusove žrtve, zato ga ne ponižajmo na raven čarobnega predmeta ali okrasnega nakita. Vsakič ko se zazremo v podobo križanega Kristusa, pomislimo, da je On kot resnični Gospodov služabnik uresničil svoje poslanstvo tako, da je daroval življenje in prelil svojo kri za odpuščanje grehov. Ne pustimo se v Zlobneževi skušnjavi premakniti na drugam.  Če hočemo biti Jezusovi učenci, smo poklicani posnemati ga tako, da brez zadržkov potrošimo svoje življenje za ljubezen do Boga in do bližnjega.

Bog je zato, ker nas ima neskončno in brezpogojno rad postal človek kakor mi. Trpel je, umrl in vstal od mrtvih. Zaradi ljubezni, ki hoče biti s svojim ljubljenim popolnoma in v vsem združena, je Kristus vstal od mrtvih in premagal smrt.

Stvarnost Jezusovega trpljenja v njegovih zadnjih urah v Jeruzalemu lahko prikrivamo in jo ignoriramo, a iz stvarnosti križa in trpljenja v življenju vsakega izmed nas ne moremo narediti komercialnega pomirjevala.

Kristjani nismo smejoči mazohisti. Nismo ljubitelji bolečine, ki komaj čakajo, da je bodo deležni.

Jezus nas vabi, da v svojem življenju gledamo na breme nujnega trpljenja kot na priložnost za ljubezen do Njega, sebe in bližnjih. Trpljenje nam omogoča, da smo solidarni z vsemi trpečimi tega sveta. To je seveda veliko lažje reči, kakor pa živeti.

Naše trpljenje je priložnost, da lahko rastemo v ljubezni. Če na svoj križ gledamo skozi Kristusove oči, nam Gospod pokaže veliko o nas in o Bogu. Odpre naše srce za sočutje do drugih, ki tudi nosijo križ.

Nekateri se pritožujejo, da je danes Bog pogosto predstavljen sladko, kot sladka smetana. Današnji evangelij nasprotno pokaže, kaj vse vključuje hoja za Kristusom in kdo je Bog. Križ je podoba za vsakodnevne stiske in konflikte. Vsak dan nam nekaj prekriža pot. Vsak dan nas ljudje razočarajo in ranijo. Če razumemo vsakodnevne izzive kot križ, potem nas to ne bo zlomilo, temveč nas bo križ vodil v globlji odnos s Kristusom. Jezus nas hoče povabiti, da bi se v življenju in v vsakodnevnih stiskah odprli za Boga. Potem me bo življenje vodilo k Bogu. Potem postane križ ključ za življenje. Odpira mi vrata do mojega dušnega dna, do moje lastne globine. V globini izkusim, kdo pravzaprav sem.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: unsplash

Obj.: MG