Kaj je pravi namen in smisel življenja?

Jud Viktor Frankl, psihiater in preživeli taboriščnik, je svoje preživetje in preživetje drugih v taborišču pripisoval moči smisla, ki jih je usmerjal k smiselnim ciljem, ki so bili pred njimi. Življenje nam lahko prinese številne majhne različice “koncentracijskih taborišč”, v katerih doživljamo težave – ne moremo jih premagati in imamo zelo malo ali nič nadzora nad situacijo. Primerov je veliko: kronična neozdravljiva bolezen, slabi medosebni odnosi, težave z otroki, neprijetna delovna situacija, stres, povezan s financami, izguba zaposlitve, težave z zakonom, nezadovoljiva telesna teža, odvisnost od drog ali alkohola, depresija … Seznam gre naprej in naprej. Dokler stvari v življenju tečejo gladko ter smo srečni in zadovoljni, vprašanje namena in smisla ni zares pomembno. Toda v teh drugih, pogosto neizogibnih in neželenih situacijah, to vprašanje pride na površje.

Stvari, ki so življenju dajale namen in smisel, izginejo pred očmi

Tako v mladosti kot v starosti postane vprašanje namena življenja in njegovega smisla še posebej pomembno, vendar iz različnih razlogov. Usmerjeni v neskončno prihodnost z neomejenimi možnostmi in ponudbo, mladi iščejo smisel življenja in se sprašujejo, kaj storiti – poročiti se in ustvariti družino, nadaljevati izobraževanje in se posvetiti poslovni karieri, najti dobro plačano službo, iti na misijo ali izbrati eno od drugih neštetih možnosti. Starejši človek v pokoju, morda vdovec/vdova, ki okoli sebe opazuje umiranje prijateljev in družinskih članov, prav tako preučuje namen in smisel življenja, vendar z drugačnim razlogom kot mladi. Možnosti so vse ožje. Stvari, ki so življenju dajale namen in smisel, izginejo pred očmi.

Kaj je torej pravi namen in smisel življenja? Je to pridobivanje bogastva in uspeha? Je to poroka in ustvarjanje družine? Je to kopičenje materialnih dobrin – lepega avtomobila, hiše, jahte, motorja itd. Ali sklepanje številnih prijateljstev, pridobivanje priljubljenosti in druženje? Ali se vrniti domov, nekaj pojesti, gledati televizijo in se spočiti? Da, da, da, da, da, da. Toda ali je to vse? Ali ni v neverjetnem darilu življenja še kakšen višji smisel in namen? Za nekatere so ti viri smisla in cilja v življenju morda dovolj – ne glede na to, da večinoma niso izpolnjujoči. Zakaj? Ker je v nas globina, ki namiguje, da je življenje več kot vse zgoraj navedeno, da obstaja nekaj večjega in pomembnejšega, zaradi česar smo tukaj. Toda kaj je to?

Sigmund Freud je to povedal naravnost in verjetno je imel prav: “… samo religija lahko odgovori na vprašanje o smislu življenja. Ne moremo napačno sklepati, da ideja, da ima življenje (sploh) namen, stoji ali pade s sistemom religije.” (Civilizacija in njena nezadovoljstva, 1930) Da, Freud odgovarja na naše vprašanje: religija.

Ljubiti Boga in mu služiti ter ljubiti ljudi in jim služiti

Pismo Rimljanom nam pravi: »Vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.« (Rim 8,28) Torej ima Bog resnično načrt in mi smo bili z razlogom ustvarjeni po tem načrtu. Jezus nam pove, kaj je ta razlog – ljubiti Boga in mu služiti ter ljubiti ljudi in jim služiti – kar je trikrat ponovljeno v Svetem pismu (Mt 22,36-40; Mr 12,29-31; Lk 10: 27-28). Res je zelo, zelo preprosto. Ko izpolnimo ta namen, se tisto mesto v globini naše notranjosti nasiči in nam daje občutek miru in veselja. Ko se ne obnašamo tako in se osredotočamo samo nase in izključno na svoje potrebe, nas preplavijo drugi občutki.

Nobenega dvoma ni o povezavi med versko zaposlenostjo (tj. ljubeznijo in služenjem Bogu) ter višjim smislom in namenom. V našem sistematičnem pregledu raziskovalne literature (Handbook of Religion and Health, Second Edition) smo našli 45 kvantitativnih študij, objavljenih v recenziranih akademskih revijah. Od teh jih 42 (93 %) navaja, da so bolj verni ljudje doživljali bistveno večji občutek namena in smisla življenja, vse študije, izvedene z najboljšimi raziskovalnimi metodami, pa so to odkritje potrdile – vse razen ene.

Velikodušnost pri dajanju časa ali sredstev tistim v stiski je eden najmočnejših virov smisla in namena

Kaj pa ljubezen in služenje ljudem? Če ju izvajamo po Jezusovem ukazu in kot odraz ljubezni in služenja Bogu, velja isti sklep. Prostovoljstvo ali kakšna druga oblika velikodušnosti pri darovanju časa ali sredstev pomoči potrebnim je eden najmočnejših virov smisla in namena, ki je tudi izjemno izpolnjujoč (spet, če se izvaja kot izraz ljubezni do Boga in služenja njemu, ne pa zaradi hvaležnosti tistih, ki jim služimo). Sveto pismo ima resnično prav – Bog v vsem sodeluje za dobro s tistimi, ki ga ljubijo, s tistimi, ki so poklicani po njegovi odločitvi. Ne v nečem, ampak v vsem!

Vedeti, da je vsaj nekdo lažje dihal, ker si ti živel. To pomeni, da ti je uspelo!

Ralph Waldo Emerson je to povedal takole: “… vedeti, da je vsaj nekdo lažje dihal, ker si živel. To pomeni, da ti je uspelo!” Rekel je tudi: “Če imaš ljudi rad in jim služiš, se ne moreš skrivati ali goljufati, da bi se izognil odškodnini. Prikrite obtožbe vedno znova dvigujejo raven božanske pravičnosti, če je ta kršena. Tega ni mogoče preprečiti. Vsi tirani in vladarji ter mogočneži sveta so zavistno skušali nastaviti hrbet, da bi jo odpravili. Večno je določena pot za to zahtevno potovanje in ljudje in delci ter zvezde in sonca se morajo v njej razvrstiti ali pa se z odpovedjo spremeniti v prah.”

Ljubezen do Boga in služenje Bogu ter ljubezen do ljudi in služenje ljudem ustvarjata pravi namen in smisel. To je univerzalna resnica, ki ji ne moremo ubežati.

---

Vir: Žena vrsna

Foto: Unsplash

Prev. in prir.: MG

Obj.: MG