Papež s študenti iz Južne Azije o različnih aktualnih vprašanjih mladih

Florina iz Delhija v Indiji, Nyra iz Nepala in Sheril iz Pakistana so s svetim očetom podelile izkušnjo o diskriminaciji, predsodkih in preganjanju kristjanov v sektaških in včasih fundamentalističnih družbah. Spregovorile so tudi o svojih sanjah o boljši prihodnosti, težavah in razočaranju, ker ne morejo svobodno izpovedovati svoje vere, ter o strahu, da bi se ta omajala.

Asia Bibi, žrtev fanatizma, ki se rodi iz strahu

Papež Frančišek je dejal, da ga je pričevanje treh študentk ganilo in ga spomnilo na »mučeništvo« Pakistanke Asie Bibi, nedolžne žrtve »fanatizma, ki se rodi iz strahu« pred razlikami in ustvarja protibratsko diskriminacijo. Razlog za to je »zreduciranje družbenih vrednot na ideje. In tistega, ki ne misli kot jaz, spremenim v krivca in nato v mučenca.« Vendar pa se po papeževih besedah »na ta način postane ideolog lastnega kulturnega samomora«. Zato je prepričan, da je »spričo tolikšnega sekularizma edini odgovor lahko samo pričevanje«, močno zavedanje, »da ima Bog zame določen načrt«. Mlade je povabil, naj se spominjajo poguma svojih prednikov, ki so Jezusa priznali za Odrešenika, ter naj sanjajo, »da se lahko živi z različnimi stališči, vendar z iztegnjeno roko, ne s paralizirano. Na ta način lahko vsi rasejo. Vedno je pomembno odpuščanje, iztegnjena roka in pričevanje,« je še dodal sveti oče.

Razumeti se z drugimi, pa tudi izraziti svoje prepričanje

Rosita, ki se je z družino preselila v Združene arabske emirate, kjer je diplomirala iz ekonomije in sociologije, je papežu zaupala, da se boji, da bi izgubila svojo kulturno in versko identiteto. Papež jo je spomnil, da je na binkošti Sveti Duh omogočil, da so se vsi razumeli. Povabil jo je, naj si prizadeva za razumevanje z drugimi, hkrati pa naj prav tako izrazi svoje prepričanje. Ob tem je dodal, da je bil tudi njegov oče migrant in da se v diaspori začenja nova pot, vendar pa je pomembno, da se ne pozabi svojih korenin.

Ne vrstniškemu nasilju, prepoznati lepoto v harmoniji

V nadaljevanju so trije študentje spregovorili o vrstniškem nasilju, tudi na družabnih omrežjih, ter o samomorih med mladimi. Merilin Rose, ki v Bangaloreju študira kemijo, je povedala, da so jo kot deklico zasmehovali, »zaradi telesa, ki ni ustrezalo lepotnim standardom družbe«. Papež ji je odgovoril, da so se v njegovem razredu s sošolci norčevali iz fanta, ki je bil zelo debel. »Enkrat je padel na tla in vsi smo se mu smejali, ko pa je to izvedel moj oče, me je poslal k njemu domov, da sem se mu opravičil,« je dejal sveti oče in dodal, da ga je srečal čez leta, ko je bil že duhovnik, on pa je postal evangeličanski pastor. »Premagal je travmo vrstniškega nasilja. Bil je lepa oseba, ker je bil harmoničen. Vsak ima svojo lepoto, potrebno jo je znati samo prepoznati, v notranji in tudi zunanji harmoniji. Vi v Aziji znate ustvarjati to lepoto razlik, ne podlegajte skušnjavi, da bi vse uniformirali,« je mlade spodbudil papež Frančišek.

Pomagati mladim premagovati neuspehe

Zatem se je zaustavil ob samomoru med mladimi. Po njegovih besedah do tega pride, »ko ne vidijo več obzorja, ampak samo zaprta vrata pred svojimi sanjami. Mlademu je treba pomagati, da premaga neuspehe.« Ob tem je papež spomnil, da »angeli, ki so padli, niso mogli ponovno vstati, medtem ko je Bog nam, ljudem, dal sposobnost vztrajnosti«. Navedel je eno izmed pesmi, ki pravi, da ni pomembno, da ne pademo, ampak da ne ostanemo na tleh ter najdemo nekoga, ki nam pomaga vstati. Tudi tokrat je mladim svetoval, naj nikoli ne izgubijo smisla za humor, »ki je duševno zdravje«.

Poskrbeti, da bo internet v Aziji postal boljši prostor

Joseph, ki študira fiziko v Kerali, in Mary Lavina, študentka prava v Bangaloreju, sta spregovorila o izzivih interneta v Aziji ter o pomenu medijskega opismenjevanja za mlade. Izpostavila sta prednosti in nevarnosti spleta, ki je mnogim ljudem omogočil dostop do številnih informacij, hkrati pa je tudi povečal verske in etnične napetosti ter politično polarizacijo. Prav tako se je še povečal razkorak med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki ga nimajo. Sveti oče je odgovoril, da za soočenje z izzivom »potrebujemo jezik misli, srca in rok ter veliko ustvarjalnosti, saj je vsak izmed nas poezija. Ideologija krči možgane, zmanjšuje srce in hromi roke. Izogibajte se ideologijam in si prizadevajte za enakost pri dostopu do tehnologij. Tako bo internet postal boljši prostor«. Nato je papež mladim položil na srce, naj se ne specializirajo preveč: »Specializacija je potrebna, vendar pa se pri tem ne sme izgubiti vezi s celoto in povezave s harmonijo. Ključna beseda je harmonija,« je še poudaril sveti oče.

Nevarnost polresnic

Ob koncu pa je spregovoril o komunikaciji ter izpostavil nevarnost polresnic: »Novic se ne sme obrezati, ampak jih je potrebno v celoti ponuditi vsem. Potrebna je zvestoba novici in dejstvom.« Namesto tega pa smo večkrat priča lažnim novicam, »novicam, ki ustvarjajo pošasti, gredo po poti neresničnosti«, je dejal papež ter dodal, da prava demokracija predpostavlja dialog: »Vendar pa potrebuje soglasje, kar je zelo človeška stvar. Jezik razdvajanja je napačen; če dva izmed nas mislita drugače, moramo razmisliti o sporazumu, ki ga lahko sklenemo, da bi šli naprej. To je mistika iztegnjene roke.«

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: MG