18. oktober: Jezus tudi nas pošilja

Objavljeno: 17. 10. 2023

|

18. oktober: Jezus tudi nas pošilja

Slišali smo, da je Jezus poslal pred seboj učence po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Tako tudi danes pošilja svoje učence, posvečene, poročene in neporočene med ljudi, da bi oznanili njegovo veselo novico. Na praznik apostola Petra in Pavla je bilo v Sloveniji posvečenje novomašnikov. Žal so bili posvečeni le štirje novomašniki. Gotovo je zato več vzrokov. Čas, v katerem živimo, do vere ni prijazen. A verjetno je prav, da se vprašamo globlje. Ali danes človek res ne potrebuje veselega oznanila? Ali v obilju, v katerem še vedno živimo in ga uživamo, res ni prostora za Boga? Ali je težava, da ga posvečeni ne znamo približati in verniki ne v tem duhu živeti?

Težavo vidim v dvojem: nikomur se ne ljubi preveč truditi za karkoli. Dobro pa vedno zahteva napor. Najraje bi zagrabili za tisto, kar je lažje in zato gre vera mimo nas. Drugo težavo pa vidim v tem, da smo oznanjevalci togi in oznanila ne znamo približati današnjemu svetu in človeku.

Jezus pošilja učence oznanjat Evangelij.  Lahko vidimo, da je vera tudi danes živa.

Mar ni skušnjava tega sveta, da z različnimi nakupi, novicami in še čem, zapolnimo vsa naša hrepenenja po lepem, polnem življenju? Naša vera je neprestano prizadevanje, da ne ugasnemo hrepenenj, ki jih je v nas položil Bog. Ta svet jo še vedno potrebuje.

Tako z lahkoto sledimo različnim ponudbam. Pred nas se postavlja nujnost tehtanja. V življenju niso vse stvari enako dobre. Če je merilo evangelij, bomo lažje prepoznali resnično dobro. S tehtanjem in presojanjem bo naše življenje bolj polno.

Vera je plavanje proti toku. Zavzeti se moramo za pot, v katero verjamemo, in premagovati moramo ovire. Vsi bi raje plavali s tokom. Prav vera nam pomaga, da ohranjamo jasno smer, da z molitvijo in zakramenti črpamo moč za boj: da smo zavzeti in vztrajni v boju za dobro.

Čeprav imamo po naravi roke obrnjene k sebi, pa nas svetniki spominjajo, da smo ustvarjeni za druge. Naš cilj ne more biti naš trebuh, naše udobje. Kdo nas bo vabil na pot življenja za druge, če v nas ugasne vera. To še vedno potrebujemo, četudi se zdi, da je nekaj zastarelega. Vztrajajmo v tem življenju in ga približujmo ljudem okrog sebe.

Tako lahko vidimo, da smo tudi mi poslani v svet. Kot je Jezus pošiljal svoje učence, danes pošilja tudi nas. Božje kraljestvo je še vedno odgovor na naša hrepenenja. Vstopajmo vanj in na to pot vabimo tudi druge!


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: MG

Povej naprej.