Sveti oče: Skrbimo za svoje notranje življenje in

Sveti oče je na  32. nedeljo med letom molil Angel Gospodov z verniki, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra. V nagovoru je spodbudil, naj skrbimo za svoje notranje življenje, se ustavimo in prisluhnemo svojemu srcu, opazujemo svoje misli in občutke ter naredimo prostor za tišino in poslušanje. Izhajal je iz evangelija, ki govori o priliki o desetih devicah.

Nagovor papeža Frančiška pred molitvijo Angel Gospodov, 12. november 2023

Današnji evangelij nam prinaša zgodbo, ki govori o smislu življenja. To je prilika o desetih devicah, ki so bile poklicane, da gredo naproti ženinu (prim. Mt 25,1-13). Živeti pomeni to: velika priprava na dan, ko bomo poklicani, da se srečamo z Jezusom! V priliki pa je med desetimi devicami pet preudarnih in pet nespametnih. Poglejmo, v čem se kažeta preudarnost in nespametnost.

Vse te družice so tam zato, da bi sprejele ženina, torej ga želijo srečati, tako kot si tudi mi želimo srečno izpolnitev življenja: razlika med preudarnostjo in nespametnostjo torej ni v dobri volji. Prav tako ni v točnosti, s katero priti na srečanje. Razlika med preudarnimi in nespametnimi je nekje drugje: v pripravi. Besedilo pravi: preudarne so »s svetilkami vred vzele v posodicah olje« (v. 4), nespametne pa ne. Tu je razlika: olje. In kaj je ena od značilnosti olja? Da ga ni mogoče videti: je v notranjosti svetilk, ni opazno, toda brez njega svetilke ne dajejo svetlobe.

Če pogledamo nase, vidimo, da je naše življenje izpostavljeno enakemu tveganju: pogosto smo zelo pozorni na videz, pomembno je, da dobro skrbimo za svojo podobo in da pred drugimi naredimo dober vtis. Toda Jezus pravi, da se življenjska modrost nahaja drugje: v skrbi za tisto, kar ne vidimo, a je pomembnejše, v skrbi za srce. To je skrb za notranje življenje. Pomeni, da se znamo ustaviti in prisluhniti svojemu srcu, da znamo opaziti svoje misli in občutke. Modrost pomeni znati narediti prostor za tišino in znati poslušati druge. Pomeni znati se odpovedati času, ki ga preživimo pred telefonskim zaslonom, da bi se zazrli v luč v očeh drugih, v svojem srcu, v Božjem pogledu na nas. Pomeni, da se ne pustimo ujeti v past aktivizma, ampak posvetimo čas Gospodu in poslušanju njegove besede.

Evangelij nam daje pravi nasvet, da naj ne zanemarimo olja notranjega življenja, »olja duše«: pravi nam, da ga je pomembno pripraviti. V pripovedi vidimo, da device že imajo svetilke, a morajo pripraviti olje: iti morajo k trgovcem, ga kupiti, ga natočiti v svetilke … (prim. v. 7.9). Tako je tudi za nas: notranjega življenja ni mogoče improvizirati, ni stvar enega trenutka, »vsake toliko« ali »enkrat za vselej«; notranje življenje je treba pripraviti tako, da mu vsak dan namenimo nekaj časa, z vztrajnostjo, kot je to treba storiti za vsako pomembno stvar.

Lahko se  vprašamo: Kaj pripravljam v tem življenjskem trenutku? Kaj pripravljam v sebi? Morda poskušam nekaj prihraniti, razmišljam o hiši ali novem avtomobilu, o konkretnih načrtih. To so dobre stvari. Toda ali razmišljam tudi o tem, da bi čas namenil skrbi za svoje srce, molitvi in služenju drugim, Gospodu, ki je cilj življenja? Skratka, kako je z oljem moje duše, ali ga dolivam in dobro shranjujem?

Naj nam Devica Marija pomaga varovati olje notranjega življenja.

Vir: Vatican News

Foto: Vatican media

Obj.: NN