Dogodek ob božiču: “Od takrat sem Njegov“

Luka Žiher je baletni plesalec in pedagog, ravnatelj Baletne šole Pirueta v Ljubljani. 10. septembra je v pogovorni oddaji Parada plesa spregovoril o svoji poklicni in umetniški poti. Na koncu te oddaje vsak gost predstavi neki predmet, ki mu veliko pomeni. Luka je položil na dlan rožni venec in dejal: »Jaz sem prinesel rožni venec. Lahko povem: meni je bil dan dar vere, vsak večer zmolim cel rožni venec in lahko rečem, da vse zmorem v njem, v Gospodu, ki mi daje moč, mi daje mir, upanje in ljubezen ter vero v boljši jutri.«

V osebnem pogovoru je povedal, da je osnove krščanske vere in versko vzgojo dobil v družini. Vsi otroci so prejeli zakramente. Po osnovni šoli se je razen rednega obiska nedeljskih svetih maš od Cerkve odtujil, dober zgled pa mu je bila teta Ljubica Furjan, ki po njegovem mnenju res živi pravo vero v vsakdanjem življenju. Vedno raje se je družil z njo in njuni pogovori so postajali bolj in bolj duhovni.

Leta 2017 je na njeno pobudo skupaj z njo in sestričnama poromal v Lurd, Fatimo in Kompostelo, ne da bi sploh vedel, kaj ti kraji predstavljajo. Bolj ga je prepričala dobra družba in ogled Madrida, Lizbone in Barcelone, ki so si jih na romanju po Franciji, Španiji in Portugalski pod vodstvom p. Sandija Osojnika tudi ogledali.

Naslednji šok v njegovem duhovnem življenju je bila udeležba pri »eksorcistični« sveti maši. Bil je pretresen nad tem, čemu vse se je treba odpovedati, da bo duhovno življenje usmerjeno pravilno.

Zakrament svete spovedi je gledal bolj »od daleč«. Ni in ni zbral poguma, da bi pokleknil v spovednico. Na tetino spodbudo je prebral dnevnik sv. Favstine Kowalske, na priporočilo svoje birmanske botre, sestrične Nataše Furjan, pa delo Boštjana Harija Božja ljubezen odpušča in ozdravlja. Bral je zelo natančno in si celo delal izpiske.

Nato je postopoma začel obiskovati sveto mašo tudi med tednom in moliti rožni venec Božjega usmiljenja. Ko se je bližal božič 2020, pa je, danes prepričan, da tudi ob molitveni podpori svoje mame Petre, tete Ljubice in drugih domačih, zbral moč in storil korak do spovednice.

Takrat je začutil, kako neizmerno moč imajo molitev in zakramenti.

Zato je lahko pred slovensko javnostjo mirno povedal, da mu daje molitev rožnega venca » … mir, upanje in ljubezen … «

»Od takrat sem Njegov. Zavedam se pomena, da se vsak dan znova druživa. V molitvi premislim svoja dejanja in sprejemam odločitve.«

Vir: Doroteja Emeršič OFS, Beseda o rožnem vencu, Magnificat, 12/2023, str. 17–18

Foto: Cathopic

Obj.: BR