19. december: Nadangel Gabrijel oznani rojstvo Janeza Krstnika

Angel Gabrijel oznani rojstvo Janeza Krstnika

Ko govorimo o Janezu Krstniku, je v ospredju velika pripoved o Življenju, ki se odpira iz roda v rod.

Dogajanje svete zgodovine ni sprožil Herod, ampak dva starejša človeka, Zaharija in Elizabeta. Zaharija pomeni ‘Bog se je spomnil’, Bog se je spomnil svojih obljub, da bo dal življenje svojemu ljudstvu.

Zaharija je spoštoval in cenil Boga. Zaharija se je ves predal Bogu, v njem je našel svoje zavetje in trdnost.

Bog želi, da z njim sodelujemo, da ima vsako dejanje in vsaka milost bogo-človeški pečat. Ko se človek v molitvi prepusti Bogu in mu zaupa svojo voljo, ko v svoji ponižnosti in preprostosti preseže samega sebe, tedaj nastane prostor, v katerem more delovati Bog. Bolj ko se odpremo in izročimo Bogu, bolj more Bog delovati in uresničiti svoj načrt.

Zaharija je med svojim opravljanjem duhovniške službe  v Jeruzalemskem templju doletel žreb za darovanje v najsvetejšem delu templja. Oltar je bil v središču Presvetega. Bog je v središču tega, kar določa človeka, zato si tudi postavi svetišče. Svetišče je kraj, kjer človek slavi Boga, mu daruje, praznuje njegovo prisotnost. Ko je Zaharija v skrivnostni svetlobi svetega prostora daroval Gospodu, je zagledal skrivnostno prikazen angela. Bil je zmeden, zato je ga je želel angel pomiriti. Angel pomeni oznanjevalec, tisti, ki posreduje besedo.

Zaharija je bil povsem nepripravljen, spraševal se je, če je to samo privid, sanje, saj ni mogoče. Pogosto je odgovor na Božjo prisotnost povezan s strahom. Neizmerna razdalja med Bogom in človekom je presežena, skrajšana. Angel ga je hotel pomiriti: Ne boj se. Mnogokrat Bog nagovarja človeka s temi besedami.

Angel govori Zahariju, da je bila sprejeta njegova molitev, da bi imel otroka. To pomeni, da bo njegova žena spočela in rodila otroka. Čeprav človek še tako prosi in moli ter veruje, ostane pri Bogu vse to odprto, brez njegove milosti se ne more nič zgoditi. Bilo je prehudo, da bi mogel sprejeti, kar si je želel od svoje mladosti.

Čudovite napovedi, toda Zaharija je želel najti znamenje v potrdilo resničnosti napovedi. Zaharija je ostal pri svojem realizmu, čas je šel mimo, kaj ga sedaj ta prikazen buri. Zaharija je paraliziran od nevere, ki je prekrila njegov um in njegovo srce.

Besede so umrle na njegovih ustnicah. Toda nevera ne zaustavi moči obljube. Bog da človeku dar, četudi ni povsem odprt zanj ali ga celo zavrne.

Zaharija se je po opravljeni službi odpravil domov in Elizabeta je kmalu začutila prve vzgibe svojega materinstva. Božje delo se vedno zgodi na skrito, treba je spoštovati Božji čas.

Bog je zvest in nas nikoli ne pozabi. Vsaka molitev je upoštevana in sprejeta. Treba je moliti in se ne naveličati. Prihod vsakega otroka naj spremlja veselje, ker prinaša Življenje in blagoslov. Da bi starši z veseljem sprejeli vsakega otroka, ki potrka na njihovo srce.

Obenem se zahvalimo za svoje starše in blagoslov, ki smo ga prejeli po njih.

Hvaljenje in slavljenje sta vrh človeškega bivanja. V slavljenju se povežemo z vsem ustvarjenim in damo Bogu prvo mesto. Če slavimo Gospoda, potem bomo dobili njegov blagoslov.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Canva

Obj.: NN