25. december: Dnevna maša

Božič dnevna maša, 2020

Evangelist razmišlja, da prihod Jezusa pomeni spopad med lučjo in temo, med življenjem in smrtjo, ki ga prinaša Novorojeni.

Zelo lahko bi bilo, ko bi bilo življenje tako nazorno, kot je današnji evangelij. »Luč je prišla na svet, a tema je ni sprejela«, pravi evangelist Janez. Saj ni res, da zavračamo luč. Saj ni res, da si ne želimo življenja. Gotovo je globlje vprašanje, ali sploh ločimo luč in temo, življenje in smrt! In prav to je eno temeljnih vprašanj: Če Jezusa ne vidimo, pomeni, da ne vidimo razlike med lučjo in temo, med življenjem in smrtjo. On je življenje, on je luč, on je beseda, kako da tega ne prepoznamo?

Pravzaprav je vprašanje, kaj je življenje in kaj smrt, kaj luč in kaj tema pred vprašanjem o želji, po videti Jezusa.

Evangelist Janez nam torej ponuja poglobljen pogled na Jezusovo rojstvo. Da bi videli Jezusa, se moramo podati na pot iskanja življenja in luči.

Izbira med temo in lučjo, med smrtjo in življenjem ni nikoli končana. Na vsakem koraku lahko zablodimo. Pomembno je da iščemo in smo zvesti Besedi. V evangeliju smo slišali, da je bilo življenje v besedi, ki je prišla na svet. Brez tega, da se oklenemo Besede, Evangelija, Jezusa samega, njegovega zgleda in moči, bomo izbirali napačno. Ni tako preprosto prepoznati, kdaj smo ujetniki pravil in kdaj strasti; kdaj nam svobodo jemlje lenoba v izpolnjevanju pravil in kdaj predrzno iskanje. Ni lahko prepoznati, kdaj nas Bog vabi k molitvi in kdaj k ljubezni do bližnjega. A če bomo iskali, bomo našli. Še več, če bomo iskali ob pomoči Besede, Evangeliju, ki je luč življenja.

Naj bo Božič povabilo k bolj poglobljenem življenju v Besedi, bolj zavzetemu iskanju Resnice. Ob njem bo Pot bolj jasna in življenje bolj polno.

V začetku je bila Beseda, Beseda, ki je luč, ki vstopa v temo tega sveta. Bog je luč, ki želi odpreti vse zaprte kotičke našega bivanja. Ni mogoče sprejeti luči, če ne tvegamo govoriti o temi. Ni mogoče sprejeti luči, če ne odpremo vrat svojih temnih kotov in kotičkov, ter jih podelimo z drugimi. Pot odrešenja se začenja v srečanju naše teme z ljubeče in nežno božjo lučjo. Pot Boga na svet, je pot srečanja človeka s človekom, je pot odprtega dialoga, pot nežnosti in bližine.

Prosimo Gospoda, da bi zmogli korake odpiranja svojih temin, srečevanja in bližine.

Bog nas ni gledal od zgoraj, od daleč, ni šel mimo nas, ni se mu gnusila naša beda, ni si nadel razkošnega telesa, ampak je v celoti prevzel našo naravo in naše človeško stanje. Je eden izmed nas, kakor mi. Ničesar ni pustil zunaj, razen greha: vsa človeškost je v njem. Vzel je vse, kar smo, taki, kot smo. Božič je praznik učlovečene Ljubezni, Ljubezni, ki se je rodila za nas v Jezusu Kristusu. Jezus Kristus je luč ljudem, ki sije v temi, ki daje smisel človeškemu bivanju in celotni zgodovini.

Božič je mogoče praznovati preko tišine pred jaslicami. V šoli svetega Frančiška Asiškega lahko postanemo nekoliko otroci in motrimo prizor rojstva ter dopustimo, da se v nas porodi čudenje ob čudovitem načinu, s katerim je Bog želel priti na svet. Prosimo za milost čudenja: pred to skrivnostjo, pred to tako nežno stvarnostjo, tako lepo, tako blizu našemu srcu, naj nam Gospod podari milost čudenja, da bi ga srečali, se mu približali, se približali vsem nam. To bo v nas spodbudilo ponovno prebuditev nežnosti.

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Canva

Obj.: NN