Dve izkušnji družin pri postavljanju jaslic

Nekatere družine že v adventnem času pričnejo postavljati jaslice. Vanje postopoma dodajajo figure in ob tem pripovedujejo zgodbe. Na sveti večer položijo v jasli le še Dete Jezusa.

Tukaj sta opisani dve izkušnji družin pri postavljanju jaslic. Morda lahko podobno poskusite tudi v vaši družini.

Marija, Jožef in oslišek so od prve adventne nedelje na poti. Pot se je začela pri nadstropni postelji najinih otrok. V času adventa pomikamo jaslične figure vsak dan nekoliko naprej: mimo avtomobilčkov, lego kock in omar. S potjo začenjamo v zgornjem nadstropju, zato morajo po stopnišču navzdol, da pridejo do dnevne sobe, kjer pastirji v jaslicah pasejo ovce. Na sveti večer, ko figure sodpejo do hleva, eden od otrok položi Dete Jezusa v jasli.

Najini otroci sami skrbijo za to, da sveta družina napreduje na poti. S tem popotovanje skozi advent za otroke postaja pot, ki jo je mogoče hoditi nepretrgoma, čeprav z majhnimi koraki. (Dagmar in Harald Panzenboeck)

Še izkušnja druge družine…

Za tri zvezdoslovce je pot do jaslic dolga. Zato lahko vsaj enega od njih in njegovo kamelo že v adventu vzamemo iz ovitka in ga postavimo v splanico ali delovno sobo. Naslednji teden lahko že stoji na oknu dnevne sobe, kjer na komodi pešačita tudi Jožef in Marija.

Vzemimo si čas za sprehod po gozdu, nabirajmo veje, mah in trave za hlev. Prihajajmo bliže sveti noči, korak za korakom in nekoč bomo, tako upamo, prispeli. (Hinrich C. G. Westphal)

Z jasličnimi figurami se doma na ta način skozi adventni čas pripravljamo na prihod Odrešenika. Ko razmišljamo o prostoru, kjer bodo stale naše jaslice, imejmo v mislih, da pripravljamo prostor za Jezusov prihod.

Vir: Praznujemo cerkveno leto. Advent; Nadškofija Maribor in Slomškova založba, 2008.

Foto: župnija Škofljica

Obj.: L. M.