28. december: Rahela je jokala

Rahela je jokala

V idilo božične noči, ki jo začutimo zaradi svetosti rojstva malega deteta, kljub revščini hlevčka, kjer se zgodi rojstvo Odrešenika, danes zareže praznik, ki bi ga najraje preskočili. Angel sicer poseže in pod Jožefovim varstvom se Sveta družina reši, vseeno pa se v Betlehemu in okolici v tistih dneh oglasijo kriki majhnih dečkov in jok njihovih mater. »Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.« (Mt 2, 18) Drama zaradi Herodove oblasti željnosti, ljubosumja, prevare in jeze je rodila smrt mnogih. Bolečina mnogih mater je bila neizmerna. Koga lahko nagovori prav današnji praznik?

Mnoge naše družine. Statistike nam govorijo, da je mnogo naših družin zaznamovanih z bolečino splava. Da so mnogi med nami globoko zaznamovani z bolečino izgube, groze zaradi smrti otroka, lahko tudi krivde in vse to pogosto nosijo v tišini. Morda se izogibajo vsega, kar bi jih lahko spomnilo na izgubljenega otroka, morda jokajo le doma v tišini svoje sobe ali kopalnice, morda skušajo utopiti spomin in čustva na različne načine, ki počasi ubija tudi njihovo življenje. “Te bolečine ponavadi zanikajo ali zatrejo, tako da ostanejo brez žalovanja. Prepoznane so vse vrste negativnih posledic, od depresije do odtujitve, zlorabe mamil, težav z intimnostjo in samomorilnih nagnjenj.”  Nekaj dni po prazniku božiča, ki je lahko za žalujoče po splavu težak praznik, pride dan, ko je čas prav za njihove solze.

Herod današnjega časa je dobil neverjetne razsežnosti. Ni moj namen, da pokažem s prstom na vse, ki so morda krivi za kakšen splav. Zdi se, kot da je Herod v naš čas zasadil sito preko katerega se določa, kateri otrok ima pravico živeti in kateri ne. Zdi se, kot da še vedno želi izriniti Jezusa in za »vsak slučaj« daje pomoriti mnoge male, da bi mu uspelo ljudi odvrniti od Boga. Pa mu bo uspelo?

Zgodba Jezusa, Jožefa in Marije nam govori, da Božjega načrta ne more uničiti nič in nihče. Pomorjeni nedolžni otroci danes praznujejo svoj praznik kot svetniki. Vsi umrli otroci zaradi splava se jim v tem prazniku pridružujejo. Za žalujoče starše pa obstaja pot ponovne povezanosti z otrokom in polnosti življenja z Bogom. Ni čudno, da je sv. Jožef, med drugim tudi zavetnik nerojenih otrok, zato je lahko zelo blizu staršem v tem žalovanju. Sam more razumeti stisko očetov, ki se bojijo očetovstva, in v varstvo sprejeti matere, ki so se znašle v stiski.

Kot bi včasih najraje preskočiti ta praznik, ali pa odlomek poboja otrok v Svetem pismu, bi pogosto radi preskočili tudi žalovanje za nerojenim otrokom in pogosto se zgodi, da žalujoči starši dobivajo hitre nasvete o pozabi in vrnitvi v »normalno« življenje. To lahko zelo boli, zato je prav, da današnji dan dobi svoje mesto in ustvarja čas in prostor za solze in resnično tolažbo, ki jo lahko da le Bog.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Canva

Obj.: NN