Papež začel nov cikel katehez, posvečen grešnim nagnjenjem in krepostim

Med zadnjo splošno avdienco letošnjega leta, 27. decembra, je sveti oče začel nov cikel katehez, namenjen grešnim nagnjenjem in krepostim. V središču uvodne kateheze je bila pomembnost varovanja srca. Kot je poudaril, se s hudičem nikoli ne vstopa v pogovor, pred skušnjavo pa moramo zapreti vrata svojega srca in ga tako obvarovati pred zlom.
Svetopisemski odlomek: Mr 7,14-15.21

In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli.«

Kateheza: Grešna nagnjenja in kreposti
Uvod: varovati srce

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes bi rad uvedel nov cikel katehez na temo grešnih nagnjenj in kreposti. Začnemo lahko na samem začetku Svetega pisma, kjer 1. Mojzesova knjiga s pripovedjo o prastarših predstavi dinamiko zla in skušnjave. Pomislimo na zemeljski raj. V idilični upodobitvi, ki jo predstavlja rajski vrt, se pojavi lik, ki postane simbol skušnjave: kača, lik, ki zapeljuje. Kača je zahrbtna žival: premika se počasi, plazi se po tleh in včasih sploh ne opazimo njene prisotnosti, je tiha, saj se dobro zlije s svojim okoljem in ravno zato je nevarna.

Ko se začne pogovarjati z Adamom in Evo, pokaže, da je tudi prefinjen govornik. Začne tako kot pri slabih govoricah, z zlonamernim vprašanjem. Pravi: »Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« (1 Mz 3,1) Stavek je napačen: Bog je moškemu in ženski dejansko ponudil vse sadove vrta, razen tistih z določenega drevesa: drevesa spoznanja dobrega in zla. Ta prepoved ne želi prepovedati človeku uporabe razuma, kot se je včasih napačno razlagalo, ampak je merilo modrosti. Kot da bi rekel: spoznaj mejo, ne imej se za gospodarja vsega, kajti napuh je začetek vsega zla. In tako, pravi zgodba, Bog postavi prastarša za gospodarja in varuha stvarstva, vendar ju želi obvarovati pred domišljavostjo vsemogočnosti, pred tem, da bi se naredila za gospodarja dobrega in zla, kar je skušnjava. To je najnevarnejša past za človeško srce.

Kot vemo, se Adam in Eva nista zmogla upreti skušnjavi kače. Ideja o Bogu, ki ni ravno dober in ju hoče ohraniti v podrejenosti, se je prikradla v njune misli. In tako se je vse sesulo.

S temi pripovedmi nam Sveto pismo pojasni, da se zlo v človeku ne začne na hrupen način, ko se neko dejanje že izrazi. Zlo se začne že veliko prej, ko se človek pri njem zadržuje, ko ga goji v svoji domišljiji in mislih, na koncu pa se zaplete v njegovo laskanje. Uboj Abela se ni začel z vrženim kamnom, ampak z zamerami, ki jih je Kajn podlo gojil v sebi. Tudi v tem primeru Božja priporočila ne dosežejo ničesar.

Dragi bratje in sestre, s hudičem se ne pogovarja. Nikoli! Z njim se ne sme nikoli razpravljati. Jezus se ni nikoli pogovarjal s hudičem, ampak ga je nagnal. V puščavi sredi skušnjav ni odgovoril z dialogom. Preprosto je odgovoril z besedami Svetega pisma, z Božjo besedo. Bodite pozorni: hudič je zapeljivec. Nikoli se z njim pogovarjati, kajti on je bolj prebrisan od vseh nas. Ko pride skušnjava, nikoli ne vstopajmo v pogovor. Zapreti vrata, zapreti okna, zapreti srce. Tako se zavarujemo pred tem zapeljevanjem, kajti hudič je prekanjen, je pameten. Jezusa je poskušal zapeljeti s svetopisemskimi besedami in se je predstavil kot veliki teolog. Bodite pazljivi. S hudičem se ne pogovarja in pri skušnjavah se ne smemo zadrževati. Ko pride skušnjava, zaprimo vrata, zaprimo srce.

Biti moramo varuhi svojega srca. Zato se ne pogovarjajmo s hudičem. To je priporočilo – varovati srce –, ki ga najdemo pri različnih svetnikih. Prositi moramo za milost, da se bomo naučili varovati srce. Znati varovati srce je modrost. Naj nam Gospod pomaga pri tem prizadevanju. Kdor varuje svoje srce, varuje zaklad. Bratje in sestre, učimo se varovati srce.

---

vir: Vatican News

foto: Vatican Media

obj.: NN