1. januar: novo leto

Današnji evangelij me navdušuje s svojo preprostostjo in otroškostjo vseh, o katerih govori. Evangelist Luka pravi, da so pastirji pohiteli, našli, videli in pripovedovali. Ljudje, ki so jih potem nagovorili so poslušali in se čudili.

Kako lepo bi bilo, da bi znali biti v letu, v katerega smo vstopili, tako otroško zvedavi in zaupni, ko gre za nekaj lepega. Pomislimo, kaj nas na splošno premakne, da bi pohiteli in našli? Ob čem se z navdušenjem ustavimo, da vidimo in pripovedujemo? Kako lepo je, da bi našli sogovornike, ki poslušajo in se čudijo!

Ta otroški svet dopolni še Marija, ki je v tem dogajanju otroško prisotna. Besede preprosto ohranja in premišljuje v svojem srcu. Nobenega teatra ni, nobenih bleščečih in izrednih reklamnih učinkov. Daleč od tega, da bi hotela razumeti ali obvladovati situacijo. Marija je žena, ki zna shraniti, torej varovati in ohraniti v svojem srcu. Izredno je, da se vsi v današnjem evangeliju znajo ustaviti, videti, ohraniti in premišljevati.

Z Marijo se lahko naućimo poslušati vzdihovanja in bridkosti, veselja in upanja ljudstva obljube.

V evangelijih je Marija prikazana kot žena redkih besed, brez velikih govorov ali vodilnih vlog, ampak s pozornim pogledom, ki zna ohranjati življenje in poslanstvo svojega Sina, in s tem vse tisto, kar je Njemu všeč. Znala je ohraniti začetke prve krščanske skupnosti, in tako se je naučila biti mati mnogih. K različnim situacijam se je približala in posejala upanje. S tišino srca je spremljala križe naložene njenim otrokom.

Marija nam je dala materinsko toplino, tisto, ki nas zajame sredi težav.

Obhajati materinstvo Marije kot Božje Matere in naše matere na začetku novega leta pomeni, spomniti se upanja ki bo spremljalo  naše dni, saj smo ljudstvo, ki ima Mater, nismo sirote.

Družba brez mater ne bi bila samo hladna družba, temveč družba, ki je izgubila srce, izgubila vonj po družini. Družba brez mater bi bila neusmiljena družba, v kateri prevladujeta preračunavanje in špekulacija. Kajti matere tudi v najtežjih trenutkih znajo pričevati nežnost, brezpogojno posvetitev, moč upanja. Kjer je mati, je enotnost, je pripadnost, pripadnost otrok.

Obhajanje praznika Svete Božje Matere nam ponovno prikliče na obraz nasmeh, saj čutimo  da pripadamo Bogu in skupnosti kjer najdemo  toplino  in se lahko učimo rasti v človeškosti. Obhajanje praznika Svete Božje Matere nas spominja, da nismo potrošno blago. Otroci smo, družina smo, Božje ljudstvo smo.

Obhajanje Svete Božje Matere nas spominja na to, da imamo Mater. Nismo sirote, imamo mater.

Marija se je  znala ustaviti in umiriti, pa naj so bile okoliščine napete zaradi lepih ali težkih presenečenj. Besede in dogodke je ohranjala v svojem srcu. Ob njih je premišljevala in odkrivala Boga. Njen svet je bil kljub preizkušnjam vedno nov in lep. Ni bilo prostora za obup, jezo ali depresijo. Zaupala je! Verovala! Čudila se je in se veselila!

Danes tega največkrat ne znamo. V nas je polno jeze, ker stvari niso takšne, kot bi radi. Zdi se, da se mora zgoditi kaj velikega, kar bi pritegnilo našo pozornost. Vendar pri Mariji  ni bilo nič takšnega, pa je znala biti vesela, polna otroškega zaupanja.  Mi pa žal pogosto namesto, da bi se ustavili in bili hvaležni, da je Bog nad nami, hitimo in tekmujemo s časom, bližnjimi in sami s seboj. Naglica in hrup ubijata skrivnost. Čeprav se zdi nelogično, se življenje vedno rojeva v tišini in notranjem miru.

Ko smo vstopili v novo leto, vam želim, da bi vas skozi leto pogosto spremljala misel na preprostost današnjega evangeljskega odlomka. Želim vam, da bi videli, da Bog po drobnih dogodkih, na videz nepomembnih stvareh in ljudeh prihaja med nas. Želim vam, da bi se znali ustaviti, ohraniti besede in doživetja v svojem srcu in o njih premišljevati.

Naj vam Bog daje otroško srce, ki se bo znalo čuditi in se veseliti!

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: NN